"Pogovor je bil neposreden in jasen ter je potekal brez obtožb. Izogibanje napetostim se je zdelo pomembno," je v izjavi za javnost poudaril Sauli Niinistö. Dodal je, da se je telefonski klic zgodil na pobudo Finske, ki si želi korektno in strokovno reševati praktična vprašanja, ki izhajajo iz sosedstva z Rusijo.
Vladimir Putin je finskemu predsedniku dejal, da bi bila finska odprava vojaške nevtralnosti napaka. "Poudaril je, da bi bila ukinitev tradicionalne politike vojaške nevtralnosti napaka, saj finska varnost ni ogrožena," so po telefonskem pogovoru med voditeljema sporočili iz Kremlja.
Voditelja sta se dotaknila tudi razmer v Ukrajini. Putin je sogovornika seznanil s stanjem rusko-ukrajinskih pogovorov, ki jih je po njegovih besedah skoraj prekinil Kijev, ki ne izraža interesa za konstruktiven in resen dialog, so dodali v Kremlju.
Niinistö in premierka Sanna Marin sta v četrtek podprla članstvo Finske v zvezi Nato ter se v skupni izjavi zavzela, da mora Finska čim prej zaprositi za članstvo v zavezništvu. Uradno odločitev o tem naj bi Finska objavila v nedeljo.
Tudi sosednja Švedska, ki je tako kot Finska tradicionalno nevtralna, naj bi v prihodnjih dneh objavila svojo prošnjo za članstvo. Po tem, ko naj bi Finska v nedeljo uradno objavila svojo kandidaturo za članstvo v Natu, bo o njej v ponedeljek razpravljal parlament.
Moskva še razmišlja o odgovoru na morebiten vstop Finske in Švedske v Nato
Namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško je sicer danes dejal, da Rusija še razmišlja, kako bo ukrepala za okrepitev svoje varnosti, če se bosta Finska in Švedska pridružili zvezi Nato. Pojasnil je, da bi z vstopom obeh držav v Natu nastale strateške spremembe, a govoriti o tem, da bo Rusija na območje Baltika namestila jedrsko orožje, je še prezgodaj. Poudaril pa je, da se bo Rusija, če bo Nato na njene meje namestil jedrsko orožje, odzvala enako.
Nekdanji ruski predsednik Dmitri Medvedjev, ki je zdaj namestnik sveta za nacionalno varnost, je medtem že zagrozil z namestitvijo jedrskega orožja v rusko eksklavo Kaliningrad, če se bosta Finska in Švedska odločili za vstop v Nato. Obe državi o tem resno razmišljata in naj bi končno odločitev sprejeli zelo kmalu. Razlog za odpoved nevtralnosti je pri obeh ruska invazija na Ukrajino.
Gruško je še dejal, da ne vidi nobenega resnega razloga za finski in švedski vstop v Nato, saj da Moskva do njiju nima sovražnih namenov.
'Turčija ne zapira vrat Finski in Švedski'
Do morebitne pridružitve Finske in Švedske zvezi Nato pa je bil v petek kritičen turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Po njegovih besedah sta skandinavski državi praktično "gostišče terorističnih organizacij", kot je v Turčiji prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK).
Erdoganov svetovalec za zunanjo politiko Ibrahim Kalin je danes že nekoliko pomiril napetosti in zagotovil, da Turčija ne zapira vrat Finski in Švedski. "Ne zapiramo vrat, ampak opozarjamo na to zadevo kot vprašanje nacionalne varnosti za Turčijo," je povedal Kalin v pogovoru za tiskovno agencijo Reuters. "Jasno je, kaj je treba storiti. Ne smejo več dovoljevati, da bi bile v teh državah aktivnosti, organizacije in posamezniki iz vrst PKK," je pojasnil.
Finski zunanji minister Pekka Haavisto pa je izrazil prepričanje, da bodo našli rešitev za turške skrbi. Da bi pomiril napetosti, je o tem že govoril s turškim kolegom Mevlütom Cavusoglujem. "Vse države imajo možnost, da blokirajo postopek. Zdaj je pomembno, da smo v dobrih stikih z vsemi," je še povedal Haavisto. Izrazil je prepričanje, da bodo našli rešitev za turške skrbi.
KOMENTARJI (576)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.