"V prihodnjih mesecih bomo lahko zagotovili brezplačno dobavo od 25.000 do 50.000 ton žita, in sicer Burkini Faso, Zimbabveju, Maliju, Somaliji, Srednjeafriški republiki in Eritreji," je napovedal Putin.
Putin je ob tem pred začetkom vrha v sredo napovedal, da bo poleg izvoza žita v središču pozornosti tudi krepitev sodelovanja Rusije z afriškimi državami na področju trgovine, naložb, prehranske varnosti, boja proti revščini in podnebnih sprememb. Gre za drugi afriško-ruski vrh, prvi je potekal leta 2019 v Sočiju.
Po napovedih Kremlja bo Putin ob drugem dnevu vrha v petek s skupino voditeljev afriških držav razpravljal tudi o razmerah v Ukrajini in Nigru, kjer predsednika države Mohameda Bazouma v poskusu državnega udara od srede zadržuje predsedniška straža, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Afriki sicer skrbi poraja predvsem nedavna odločitev Moskve o odstopu od dogovora o izvozu žita, v okviru katerega je Ukrajina izvozila okoli 33 milijonov ton žita, kar je pripomoglo k stabilizaciji cen hrane po svetu. Rusija pa je odtlej po navedbah ukrajinske strani v napadih na skladišča uničila že več kot 60.000 ton žita. Afriška unija je danes ponovno pozvala Moskvo, naj znova pristopi k sporazumu.
"Problem žita in gnojil zadeva vse. O tem se bomo pogovarjali v Sankt Peterburgu, o tem bomo razpravljali s Putinom, da vidimo, kako lahko znova zaženemo ta sporazum," je ruskim državnim medijem povedal predsednik Komorov Azali Assoumani, ki trenutno predseduje Afriški uniji.
Putin je sicer danes ob odprtju vrha zavrnil ponoven pristop k sporazumu, poroča bruseljski bilten Politico. Poudaril je, da je več kot 70 odstotkov ukrajinskega žita, izvoženega po sporazumu, končalo v bogatih in srednje bogatih državah, vključno z Evropsko unijo. "Revnejše države, kot je Sudan, so bile prelisičene, prejele so manj kot tri odstotke ukrajinskega žita," je dejal Putin in dodal, da zahodne sankcije preprečujejo izvoz ruskih gnojil v revne države."Tukaj imamo paradoks. Po eni strani zahodne države ovirajo dobavo našega žita in umetnih gnojil, po drugi strani pa nas hinavsko obtožujejo trenutnega stanja na svetovnem trgu hrane," je dodal.
Po navedbah Kremlja se vrha v Rusiji udeležujejo predstavniki 49 od 54 afriških držav, od tega 17 voditeljev držav ali vlad. Kljub temu bo letos udeležba nekoliko manjša kot leta 2019. Kremelj je že pred dogodkom zahodne diplomate obtožil pritiskov na afriške udeleženke.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken pa je danes pozval afriške voditelje, ki so se udeležili vrha, naj od Moskve zahtevajo jasne odgovore glede odstopa od sporazuma o izvozu žita. "Točno vedo, kdo je kriv za trenutne razmere. Pričakujem, da bo Rusija to jasno slišala od naših afriških partnerjev," je dejal med današnjim obiskom v Wellingtonu.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.