Prvo resno glasovanje, naš poslanec pa ni glasoval

In danes dopoldne so že bili lahko priča manjšemu škandalu. Predsednica parlamenta Roberta Metsola je iz dvorane brez oklevanja vrgla eno izmed tudi prvič izvoljenih poslank, Romunko Diano Sosoaco, ker se je začela dreti med govorom predstavnice politične skupine liberalcev. Francozinja Valerie Hayer je namreč v govoru, v katerem je pojasnjevala, tako kot drugi predstavniki političnih skupin v parlamentu, stališče do izvolitve ali neizvolitve Ursule von der Layen kot predsednice Evropske komisije, posebej pozvala naj vključi pravico do splava kot temeljno človekovo pravico.

 V tem trenutku je romunska poslanka začela kričati in se razburjati, prekinila nagovor, vmes je ostro posegla Metsola in zahtevala, da poslanko odstranijo iz razpravne dvorane. Potem je bilo še kar nekaj kričanja in navijanja za eno in drugo stran. Skratka, nekoliko škandalozno vedenje poslanke, ampak vse to je seveda še vedno del demokratičnih procesov. Tudi, ko se v nagovoru skrajno skrajno desnih Identitarcev govorka začne za govorniškim pultom glasno razburjati, da ne samo, da ne bi smeli glasovati za von der Leynovo, ampak bi jo morali zapreti kot kriminalko, ker da v Evropo vabi migrante in skuša z zelenimi ukrepi vse uničiti. Tako kot nasploh bolna, kot je še dejala mlada skrajna poslanka, levičarska ideologija, ki da prevladuje v EU parlamentu. Dodajmo še, da je romunska poslanka skrajne desnice predlagala, da bi v parlament poklicali duhovnika, ki bi ga očistil njegovih hudičev, sama pa je že za vsak slučaj v dvorano prinesla religiozne podobe, ikone in da se ji zdi, da se je, kot jo je citiral Politico, vzdušje že izboljšalo.

Prvo resno glasovanje, naš poslanec pa ni glasoval

Kako pa se po evropskih hodnikih in dvoranah vrtijo naši poslanci? Kot novinar si vedno vesel novih stvari in prav sveže bi bilo slišati denimo stališča vseh novoizvoljenih poslancev, morda na hodniku, kjer vedno hiti na stotine ljudi, srečati morda Branka Grimsa, še do nedavno verjetno komaj težko predstavljiva podoba. Večini novinarjev tukaj to sicer še ni uspelo. Poslanci SDS, tako že izkušena poslanca iz prejšnjih mandatov Romana Tomc in Milan Zver, kot tudi nova, Zala Tomašič in Branko Grims se namreč niso udeležili niti tradicionalne neformalne kave z novinarji.

Vemo pa zagotovo, da Branko Grims ni glasoval že na prvem resnem pomembnem glasovanju, to je o resoluciji za podporo Ukrajini, v kateri je tudi člen z obsodbo solo politike predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana, ki je trenutno tukaj kot nekakšen pravi odpadniški jezdec. Ki se mu večina izogiba in ga obsoja, vendar pa je po drugi strani Orbanu uspelo zelo na hitro sestaviti zelo močno politično skupino, ki je v parlamentu že zasedla tretje mesto po številu poslancev. Zaenkrat sicer še drži tako imenovani sanitarni kordon, torej, večina se strinja, da člani te skupine ne zasedejo nobenega izmed položajev znotraj parlamenta, če že kandidirajo, podpore pač ne dobijo.

Je pa seveda vprašanje, kako dolgo bo to šlo. Politika, tudi znotraj Evropskega parlamenta je polna trgovanja, kupčkanja, kompromisov. In meje oziroma kordoni se zelo premikajo. Če je še včeraj denimo veljala skupina Evropskih konservativcev in reformistov ECR z glavno Giorgio Meloni za nesprejmljivo, zdaj velja za pomembno zaveznico takoimenovani politični sredini.

Pet let je kar dolga doba in v tem času bodo pomembne bitke. V parlamentu, ki še nikoli doslej ni bil tako zelo desno usmerjen, bo na udaru marsikaj, od povsem temeljnih razumevanj demokracije, človekovih pravic in svoboščin, pravic tujcev, inkluzivnost, pravica do splava. In čeprav se je  te dni precej slišalo tudi o problemih, kot so na primer vse večje težave mladih, da bi prišli do dostojnega stanovanja, so prav gotovo najbolj šibki in neopazni tisti glasovi, ki opozarjajo, da je ključ dobre in varne prihodnosti predvsem v tem, da čim več ljudi živi čim bolje. Višji davki, boljša socialna država, bolj pravična delitev bogatsva, to žal zagotovo niso teme trenutka. Tako kot ne resnično ukvarjanje z okoljem. Vsi sicer govorijo o tem, ampak v smislu, kako najprej reševati industrijo.

Mi pa iz vročinskega vala v vročinski val.

Draga, ampak simbolno pomembna selitev

Vreme je morda vsaj eden od razlogov, da se vsa parlamentarna mašinerija enkrat mesečno z nekoliko večjim veseljem seli iz Bruslja v Strasbourg.

V Bruslju so imeli namreč to poletje skoraj zimske temperature, v Strasborugu imamo prijetnih 30 stopinj. V mestu, ki enkrat mesečno postane prestolnica Evrope, simbolno vsaj. Mesto, ki je simpatično, s tramvaji, mestnimi avtobusi, z za novinarje in vse, ki imamo akreditacijo Evropskega parlamenta, zelo pomembno linijo H, kjer se lahko vozimo brezplačno. In je ponavadi, ob jutranji in popoldanski večerni konici, nabito poln, skoraj kot znameniti japonski hitri vlaki.

Selitve parlament veliko stanejo in  nekateri bi jih ukinili, s tem pa bi nekako izginil tudi zgodovinski opomnik. Strasbourg je namreč mesto prav na meji med Nemčijo in Francijo, državama, ki sta v preteklosti, kot vemo, bili na nasprotnih straneh v dveh velikih vojnah. In dobro je, da se na to včasih spomnimo.