"Vse razpoložljive informacije kažejo, da so eksplozije posledica namernega dejanja," sta navedli državi. Vendar vir eksplozij še naprej ni jasen, odgovornost pa zanikata tako Washington kot Moskva, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Moč eksplozij je bila izmerjena pri 2,3 oziroma 2,1 magnitude, kar verjetno ustreza več sto kilogramom eksploziva," sta skandinavski državi zapisali v sporočilu Varnostnemu svetu ZN. Ta se bo danes sešel na zahtevo Rusije. Vsa uhajanja plina so v Baltskem morju pri danskem otoku Bornholm. Dve uhajanji sta v švedski izključni ekonomski coni, drugi dve pa v danski.
Švedska in Danska sta opozorili, da uhajanje plina predstavlja nevarnost za morsko življenje, v okolje pa se sproščajo toplogredni plini. Uhajanje bi se lahko nadaljevalo vsaj do nedelje.
Plinovoda Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju puščata že na štirih mestih. In sicer sta dve območji puščanja v danskih teritorialnih vodah, dve pa v švedskih. Že takoj po prvih informacijah, da so v Baltskem morju zaznali puščanje, so se pojavile informacije, da gre najverjetneje za sabotažo. Temu posredno pritrjujejo tudi podatki seizmografskih merilnih postaj na Švedskem in Danskem. Ti so namreč v ponedeljek na območju plinovodov, ki ležita na globini med 80 in 100 metrov, zaznali dve ločeni eksploziji. Včeraj pa je CNN poročal, da so seizmologi danske geološke agencije ta teden morda zabeležili še tretjo eksplozijo, ki bi lahko odjeknila hkrati z drugo eksplozijo, ki so jo zabeležili v ponedeljek. Zaenkrat podatke še preverjajo, saj bi lahko bila ta morebitna tretja eksplozija zgolj odsev druge.
Tako v neposredno vpletenih državah kot tudi v zvezi Nato in v Bruslju so vedno bolj prepričani, da je šlo za namerno sabotažo. Na krivca za napade še nihče ni pokazal, je pa Rusija zavrnila namigovanja, da stoji za sabotažo. Kot so sporočili, naj bi imeli celo dokaze, da je šlo za namerne napade, kot tudi, kdo naj bi stal za napadi.
Putin v govoru za sabotažo obtožil Zahod
Na sabotažo se je v svojem govoru ob priključitvi ukrajinskih regij Rusiji odzval Putin, ki je dejal, da sankcije, ki jih zoper Rusijo sprejema Zahod, očitno niso dovolj, zato naj bi zdaj "preklopili na sabotažo". "To je neverjetno," je dejal Putin in izpostavil, da napadi na plinovod v resnici pomenijo uničevanje panevropske energetske infrastrukture.
Danska in Švedska sta že sprožili preiskavo, o prvih ugotovitvah pa naj bi obvestili Združene narode, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na pobudo Rusije pa naj bi o puščanju plinovoda danes razpravljal Varnostni svet ZN.
Zaradi incidentov so številne evropske države poostrile varnost na območju svoje energetske infrastrukture. Med njimi je tudi Norveška, ki je trenutno največji dobavitelj plina za Evropo.
KOMENTARJI (406)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.