Evropska komisija je nemškemu podjetju CureVac ponudila do 80 milijonov evrov finančne podpore za razvoj in proizvodnjo cepiva proti koronavirusu v Evropi.
Evropska komisija je zbrala 140 milijonov evrov sredstev
Nemško biofarmacevtsko podjetje CureVac je leta 2014 osvojilo prvo spodbujevalno nagrado EU za inovativnost na področju tehnologije cepiv. Razvilo je novo tehnologijo, s katero je mogoče doseči stabilnost cepiv brez hlajenja. Če bi jo bilo mogoče uporabiti pri hitrem odzivanju na koronavirusno bolezen 19, bi to zagotovilo proizvodnjo na milijone odmerkov cepiva z nizkimi stroški. Podjetje že razvija cepivo, s kliničnim testiranjem pa naj bi začelo do junija letos.
Kot poudarja Evropska komisija, je podpora podjetju CureVac del usklajenega odziva EU na nevarnost novega koronavirusa za javno zdravje. Evropska komisija je v tesnem sodelovanju z industrijo že zbrala 140 milijonov evrov javnih in zasebnih sredstev za podporo nujnih raziskav.
Predsednica komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je v krizi zaradi novega koronavirusa izjemno pomembno podpreti vodilne evropske raziskovalce in tehnološke družbe. Njihova cepiva bodo pomagala vsem, tako v Evropi kot zunaj nje, je dodala.
Avstralski znanstveniki ugotovili, kako se človekov imunski sistem bori proti covid-19
Znanstveniki z melbournskega inštituta za infektologijo in imunologijo so v bolnišnici v Avstraliji spremljali bolnico iz kitajskega Vuhana, ki je zbolela za koronavirusno boleznijo 19. Imela je blage do zmerne simptome, pred covidom-19 pa ni imela drugih zdravstvenih težav.
Kot je za britanski BBC pojasnila soavtorica študije Katherine Kedzierska z melbournskega inštituta, so spremljali "celoten imunski odziv" pri 47-letnici, ki je okrevala v 14 dneh.
Tri dni preden se je bolnici začelo izboljševati zdravstveno stanje, so v njeni krvi našli posebne imunske celice, ki se ob podobnem času pred okrevanjem pojavijo tudi pri bolnikih z gripo. Odkrili so štiri različne vrste imunskih celic.
"Navdušeni smo bili nad našimi rezultati in dejstvom, da se imunske celice pojavijo v bolniku pred kliničnim izboljšanjem zdravstvenega stanja," je še povedala soavtorica študije, objavljene danes v znanstveni reviji Nature Medicine. "To odkritje je pomembno, ker zdaj prvič zares razumemo, kako se naš imunski sistem bori proti novemu koronavirusu," je dejala Kedzierska.
Dekan medicinske fakultete univerze za tehnologijo v avstralskem Swinburnu Bruce Thompson je ob tem dejal, da ugotovitev, kdaj se imunske celice pojavijo, lahko pomaga pri predvidevanju poteka okrevanja.
Avstralski zdravstveni minister Greg Hunt pa je poudaril, da bi lahko to odkritje prispevalo tudi k hitrejšemu razvoju cepiva proti novemu koronavirusu in potencialnih načinov zdravljenja okuženih s tem virusom.
Kedzierska je povedala še, da morajo zdaj določiti, zakaj je imunski odziv pri težjih primerih slabši. "Zdaj je ključno ugotoviti, kaj manjka oziroma kaj je drugače pri bolnikih, ki so umrli ali imajo zares hudo obliko bolezni. Tako bi lahko vedeli, kako jih zaščititi," je še pojasnila.
Ameriško cepivo vsebuje neškodljivo gensko kodo
V ZDA so preskočili poskuse na živalih in pričeli s testiranjem cepiva proti koronavirusu na ljudeh. Cepivo so tako v raziskovalnem centru Kaiser Permanente v Seattlu prejeli prvi štirje Američani.
Cepivo ne more povzročiti Covid-19, vsebuje pa neškodljivo gensko kodo, kopirano iz virusa, ki povzroča bolezen. Strokovnjaki kljub temu pravijo, da bo preteklo še nekaj mesecev, preden bo jasno, ali bo cepivo delovalo.
Prva oseba, ki je prejela cepivo, je Jennifer Haller iz Seattla. "To je neverjetna priložnost zame, da storim nekaj pomembnega," je za AP dejala 43-letna mati dveh otrok. Prostovoljci bodo prejeli različne odmerke testnega cepiva, in sicer dvakrat v 28 dneh.
Strokovnjaki so tako zaradi nastalih razmer s strani Nacionalnega inštituta za zdravje dobili zeleno luč, da zaobidejo običajne postopke – spremljanje imunskega odziva pri živalih. Podjetje, ki stoji za izdelavo cepiva, Moderna Therapeutics, zagotavlja, da je bilo cepivo izdelano s preizkušenim postopkom.
Dr. John Tregoning, britanski strokovnjak za nalezljive bolezni, je ob tem za BBC povedal, da cepivo temelji na uporabi že obstoječe tehnologije. "Cepivo je narejeno z upoštevanjem visokih standardov in z uporabo snovi, za katere vemo, da so varne pri ljudeh. Tiste, ki sodelujejo v poskusnem programu, pa bodo zelo skrbno spremljali."
Tregoning se strinja, da gre za zelo hitro odločitev, vendar "tekmujemo z virusom, ne med seboj. Vse skupaj delamo za dobro človeštva".
Običajna cepiva proti virusom, kot na primer cepivo proti ošpicam, so narejena iz oslabljenega ali mrtvega virusa, a pri cepivu mRNA-1273 ni tako. To namreč vsebuje kratek segment genetskega zapisa virusa, ki so ga znanstveniki izdelali v laboratoriju. To naj bi spodbudilo imunski odziv telesa, ki bi se uspešno spopadlo z okužbo.
Strokovnjaki pri tem opozarjajo, da bi lahko preteklo tudi do 18 mesecev, preden bo cepivo na voljo vsem.
Cepivo razvijajo tudi Rusi
"Izdelali smo prototip. Začeli smo laboratorijske teste na živalih, da zagotovimo učinkovitost in varnost," je sporočil vodja laboratorija pri državnem inštitutu za biotehnologijo Ilnaz Imatdinov.
V juniju nameravajo predstaviti eno ali dve cepivi, pri katerih bodo najboljši rezultati, je še pojasnil vodja inštituta Vektor. Inštitut Vektor je državni inštitut v Novosibirsku, ki je med drugim delal na cepivih za ebolo.
V Rusiji so doslej potrdili 93 okužb z novim koronavirusom, po navedbah oblasti pa so testirali okoli 116.000 ljudi. Rusija bo sredo preventivno zaprla svoje meje za vse tujce.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.