Arktična ledena plošča se navadno začne taliti marca doseže najmanjšo površino septembra, nato pa začne Arktični ocean oziroma Severno ledeno morje oktobra znova zmrzovati. Toda letos poteka zmrzovanje precej počasneje kot lani. Nekateri deli, denimo Morje Laptevov, ki velja za "zibelko" arktičnega ledu, pa oktobra sploh še niso začeli zmrzovati.
Zamudo pri vsakoletnem zmrzovanju morja v Sibiriji sta povzročila nenavadno podaljšano obdobje toplega ozračja na severu Rusije in vdor bolj slanih voda Atlantika, pravijo podnebni znanstveniki, ki opozarjajo na možne posledice za celotno polarno območje.
Zaradi letošnjega vročinskega vala v Sibiriji, ko so junija zabeležili rekordno visoko temperaturo ozračja (38 stopinj Celzija), so se tudi temperature oceana na tem območju povzpele za več kot pet stopinj v primerjavi z dolgoletnim povprečjem za ta letni čas. Poleg tega se je lanskoletna ledena plošča začela letos zelo zgodaj taliti, vsa ta toplota pa tako še ni "izpuhtela" v ozračje, čeprav je na severu v tem času sončnih ur vse manj.
"2020 je še eno leto, ki ga zaznamuje hitro spreminjanje Arktike. Brez sistematičnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov se bo verjetnost, da bomo dočakali prvo poletje brez ledu, stopnjevala do sredine 21. stoletja," je za britanski The Guardian povedal raziskovalec na univerzi v Koloradu Zachary Labe. Poudaril je, da takšnega zaostajanja pri zamrzovanju oceana v sibirski arktični regiji še ni bilo, da pa je to v skladu s pričakovanji o človeškem vplivu na podnebne spremembe.
Rekordno majhno poledenelo območje Arktičnega oceana smo sicer zabeležili leta 2012, a letošnje leto se mu je zelo približalo. Za razliko od leta 2012 pa se letos arktični led obnavlja precej počasneje kot kadarkoli doslej. To je še bolj opazno, če primerjamo satelitske posnetke, ki smo jih začeli spremljati leta 1979. Po njih sodeč je trenutno poledenelo območje najmanjše v katerem koli oktobru v zadnjih 41 letih. "Zadnjih 14 let, od leta 2007 do leta 2020, je območje poledenitve najmanjše, odkar so začeli leta 1979 zbirati satelitske posnetke," je dejal Walt Meier, raziskovalec ameriškega centra za podatke o snegu in ledu. Dodal je, da večina stare ledene plošče na Arktiki izginja in da ostaja le tanjši sezonski led, povprečna debelina ledu pa je za polovico manjša, kot je bila v 80. letih prejšnjega stoletja.
Znanstveniki pričakujejo, da se bo takšen trend najverjetneje nadaljeval, dokler ne bomo dočakali prvega poletja, ko bo Arktično morje povsem brez ledu. Podatki in modeli ocenjujejo, da bi se to lahko zgodilo med letoma 2030 in 2050. "Tu ne gre za vprašanje, ali se bo to zgodilo, ampak kdaj," je poudaril Meier.
Morje Laptevov velja za "zibelko" ledu, ker se ob njegovih obalah začne v zgodnji zimi tvoriti led, ki ga nato odnese proti zahodu. Takšen led skriva v sebi hranilne snovi, ki jih s seboj odnese v ožino med Grenlandijo in Svalbardom, kjer se začne spomladi taliti. Če se začne led v Morju Laptevov nastajati pozno, potem je tanjši in se bo verjetno stopil, še preden bo dosegel ožino. To pomeni, da bo arktični plankton prejel manj hranljivih snovi in bo imel zato tudi slabše sposobnosti vpijanja ogljikovega dioksida iz ozračja, piše The Guardian.
Več odprtega morja pomeni tudi več turbulence v zgornjem sloju Arktičnega oceana, kar bo še dodatno pospešilo njegovo segrevanje.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.