Prvi posnetek pacienta, ki so mu vgradili možganski čip

Neuralink je na omrežju X, ki je prav tako v lastni Elona Muska, objavil devetminutni video, v katerem pacient, ki je paraliziran od ramen navzdol, z mislimi po računalniškem zaslonu premika kurzor. V nadaljevanju igra spletni šah in na prenosnem računalniku izključi glasbo. Posnetek so prenašali v živo in v manj kot 24 urah ima že več kot 11 milijonov ogledov. 

Že konec januarja je Musk sporočil, da so človeku prvič vgradili brezžični čip in ga povezali z delom možganov, ki nadzira gibanje. Slab mesec pozneje je pacient že upravljal premikanje računalniške miške oziroma kurzorja. Do danes identiteta prvega pacienta javnosti ni bila znana, na posnetku pa moški sam pove, da mu je ime Noland Arbaugh, star je 29 let, pred osmimi leti pa je po nesreči med potapljanjem ohromel od ramen navzdol.

"Operacija, v kateri so mi vgradili čip, je bila zelo enostavna. Iz bolnišnice sem bil odpuščen dan po operaciji. Nimam nobenih kognitivnih motenj," pove Arbaugh, ki je pred nesrečo pogosto igral video igre. Z vgrajenim čipom lahko to znova počne, dokler se ne izprazni baterija čipa, ki pa jo lahko napolni. 

"Če vidite, da se kazalec premika po zaslonu, sem to jaz," pove, medtem ko je neposredni prenos prikazoval premikanje kazalca po spletni šahovski igri. "Precej kul, kajne?" Pred uspešnim premikanjem kurzorja je opravljal miselne treninge, s katerimi je v glavi 'premikal' svojo roko in s tem treniral možgane. 

Kljub temu je priznal, da nova tehnologija ni popolna in da so naleteli na nekaj težav. "Ne želim, da bi ljudje mislili, da je to konec razvoja. Opraviti je treba še veliko dela, vendar mi je že to, kar smo dosegli do sedaj, spremenilo življenje."

Cilj brezžičnega čipa je, da bi invalidom omogočili lažjo in hitrejšo komunikacijo. "Da bi invalidnim uporabnikom, kot je bil Stephen Hawking, omogočili, da bi s čipom komunicirali hitreje kot dražitelji," je že pred časom dejal Musk, ki napoveduje, da bi z izumom lahko zdravili tudi debelost, avtizem, depresijo in shizofrenijo. Čip ima namreč 1000 elektrod, ki so programirane za zbiranje podatkov o nevronski aktivnosti možganov in nameri gibanja, nato te podatke pošljejo računalniku Neuralinka, ki jih dekodira in misli pretvori v dejanja.

Podjetje je sicer za razvoj tehnologije možganskega čipa na ljudeh prejelo odobritev ameriške uprave za hrano in zdravila. Koliko ljudi bo vključenih v šestletno preskušanje in kje bodo preskusi potekali, Neuralink ni razkril. Prav tako ni registriral svoje študije na vladnem spletnem mestu, kjer je seznam medicinskih poskusov z ljudmi, navaja Wired.