Hrvaška kandidatka za evropsko komisarko uspešno opravila zaslišanje

Vprašanja poslancev so se vrtela okoli migracij in Bližnjega vzhoda. Šuica, dosedanja podpredsednice Evropske komisije za demokracijo in demografijo, je v predstavitvi pred pristojnim odborom za zunanje zadeve poudarila pomen sodelovanja z državami v Sredozemlju.

Kot je dejala, bo njena "prva prioriteta nov pakt za Sredozemlje, ki bo temeljil na partnerstvu enakih". Pakt bo temeljil na dveh stebrih, pri čemer prvi steber vključuje sporazume o strateških partnerstvih z državami iz te regije, drugi steber pa gospodarsko sodelovanje in vlaganja evropskih podjetij na tem območju, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Po besedah Šuice bo Evropska komisija v odnosih z državami južnega sosedstva vztrajala pri vladavini prava, spoštovanju človekovih pravic, demokraciji in temeljnih svoboščinah.

Največ vprašanj evroposlancev je bilo sicer povezanih s problematiko migracij in razmerami na Bližnjem vzhodu.

Glede migracij želi, kot je dejala komisarska kandidatka, zagotoviti, da se bo zunanja migracijska politika EU v celoti izvajala. Hkrati je poudarila boj proti trgovcem z ljudmi in spodbujanje prostovoljnih vrnitev. Dejala je tudi, da Evropa potrebuje legalne migrante, da bi gospodarstvo lahko delovalo.

Nekaj poslancev je omenilo tudi vojno med Izraelom in palestinskim islamističnim gibanjem Hamas v Gazi, pri čemer se Šuica po poročanju bruseljskega portala Politico ni želela opredeliti glede odgovornosti za težke humanitarne razmere v palestinski enklavi. Dejala je le, da gre za spor, ki traja že desetletja in da sama ni "razsodnik".

Napovedala je tudi, da bo EU še naprej financirala agencijo ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in po poročanju Hine obsodila izraelsko prepoved delovanja UNRWA. Po njenih besedah bo EU še naprej podpirala palestinske oblasti pri reformah, da bi bile pravi sogovornik pri rešitvi po načelu dveh držav, Hamas pa označila za teroristično organizacijo, ki je ni mogoče obravnavati kot sogovornika.

Šuica po poročanju Politica ni naklonjena prekinitvi trgovinskih vezi z Izraelom, k čemur je pozvalo nekaj držav članic EU. Kot je pojasnila, bi začasna prekinitev pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom pomenila, da bi izgubili izraelsko stran kot partnerja v dialogu za dosego rešitve dveh držav.

Šuica, katere resor se prekriva z resorji nekaterih drugih komisarjev, je obljubila sodelovanje z njimi in visoko zunanjepolitično predstavnico EU Kajo Kallas, ki jo prav tako še čaka zaslišanje v Evropskem parlamentu.

O sodelovanju s Kallas je Šuica povedala, da bo vloga visoke zunanjepolitične predstavnice EU "bolj na diplomatskem tiru", njena pa bolj na gospodarskem.

Hrvaška kandidatka za komisarko je zaslišanje uspešno opravila in prejela potrebno dvotretjinsko večino političnih skupin v pristojnem odboru, pri čemer naj bi jo podprli v Evropski ljudski stranki (EPP), pri socialistih (S&D), liberalcih (Renews) in Zelenih, je kasneje poročala Hina.

V EPP pa so Šuici, ki pripada tej največji politični skupini v Evropskem parlamentu, na družbenem omrežju X tudi čestitali "ob njeni potrditvi za novo komisarko za Sredozemlje".

Komisarski kandidat za vladavino prava: Pri zaščiti novinarjev ne bo popuščanja

Pri zaščiti novinarjev in neodvisnih medijev ne bo popuščanja, pa je danes v Evropskem parlamentu poudaril kandidat za evropskega komisarja za vladavino prava iz Irske Michael McGrath. McGrath, ki je medtem že prejel pozitivno oceno pristojnih odborov, je poudaril še pomen spoštovanja vladavine prava za dostop članic do sredstev EU.

"Pri zaščiti novinarjev in neodvisnih medijev ter podpori zagovornikov človekovih pravic ne bo sklepanja kompromisov. To je namreč v srcu tistega, za kar se zavzemamo v Evropski uniji," je v odgovorih na vprašanja članov treh pristojnih parlamentarnih odborov povedal irski politik iz vrst liberalcev.

Izvajanje evropskega akta o svobodi medijev, ki je začel veljati maja letos, bo tako njegova glavna prednostna naloga, je zatrdil. Če bo potrjen, bo med njegovimi prvimi ukrepi vzpostavitev novega evropskega odbora za medijske storitve, je napovedal kandidat za komisarja za demokracijo, pravosodje in vladavino prava.

Poudaril je, da bo svoboda medijev še naprej pomemben sestavni del letnega poročila o stanju vladavine prava v EU in državah članicah. Menil je, da je to poročilo prineslo določene koristi, vendar pa je treba bolje nadzorovati izvajanje priporočil, ki jih komisija v njem poda državam članicam.

Obenem je treba priporočila po mnenju nekdanjega irskega finančnega ministra v večji meri povezati z izplačevanjem evropskih sredstev. "Spoštovanje vladavine prava je nujno za dostop do sredstev EU," je dejal.

O podrobnostih ni želel govoriti, saj bo pri uresničevanju te zaveze sodeloval s komisarjem, pristojnim za proračun. Je pa zagotovil, da mu pri tem ne bo manjkalo politične volje.

"Na področju vladavine prava namreč ne moremo dovoliti pristopa a la carte, tako v EU kot po državah članicah," je poudaril irski politik. Zagotovil je, da bo odločitve sprejemal na podlagi dejstev in nepristransko, vendar pa bo odločno ukrepal za spoštovanje vladavine prava.

Glede postopka proti Madžarski, ki ga je zaradi kršitev temeljnih evropskih vrednot leta 2018 sprožil Evropski parlament, se je McGrath zavzel za to, da države članice zaključijo prvi del postopka.

Napovedal je še, da se bo poročilo o vladavini prava v prihodnje v večji meri osredotočilo na notranji trg, saj je vladavina prava temelj za medsebojno zaupanje in s tem za konkurenčnost evropskega gospodarstva.

Kot komisar bo pristojen tudi za varstvo potrošnikov, med drugim je napovedal pripravo predloga za večjo zaščito uporabnikov na spletu. Pri tem bodo posebno pozornost namenili mladim.

Po zaslišanju so se sestali predstavniki političnih skupin v odborih, pristojnih za pravosodje, varstvo potrošnikov in pravne zadeve, ki so podali pozitivno oceno kandidatovega nastopa. V liberalni politični skupini Renew so pozdravili potrditev McGratha.

Kandidat za komisarja za energetiko tudi o popolni osamosvojitvi EU od ruskih fosilnih goriv 

Kandidat za novega evropskega komisarja za energetiko in stanovanjsko politiko Dan Jorgensen je na zaslišanju pred pristojnima odboroma Evropskega parlamenta v prvih 100 dneh svojega mandata napovedal načrt za popolno osamosvojitev EU od ruskih fosilnih goriv. Precej govora je bilo tudi o jedrski energiji, na koncu pa je prejel pozitivno oceno.

Področje energetike v EU je bilo v zadnjih letih spričo ruskega napada na Ukrajino in posledične energetske krize deležno precej zakonodajnih sprememb, s katerimi je unija želela zagotoviti varno in stabilno oskrbo z energijo ob odmiku od ruskega plina, stabilizirati cene energije ter istočasno omogočiti zeleni prehod in nadalje graditi enotni trg z energijo.

Prav vprašanje zagotavljanja cenovno dostopne oskrbe z energijo ob geopolitičnih spremembah in nadaljnjem spodbujanju prehoda na obnovljive oz. nizkoogljične vire energije je bilo med osrednjimi pred današnjim zaslišanjem.

Danski socialdemokrat Jorgensen, ki je bil v preteklosti evropski poslanec, v zadnjih letih pa minister, ga je naslovil že v uvodnem nagovoru. V tej luči je sicer brez konkretnih zavez napovedal nadaljnja prizadevanja za preprečitev špekulacij na trgu elektrike in plina ter tudi ukrepe za zmanjšanje energetske revščine gospodinjstev.

Kot bistveno je omenil podpore za projekte energetske sanacije stavbnega fonda v uniji, ki je še vedno pretežno energetsko neučinkovit. Pri tem bo levji delež bremena glede financiranja odpadel na države članice, ne na EU, je opozoril.

Zelo jasno se je izrazil glede prihodnjega energetskega sodelovanja z Rusijo. Napovedal je, da bo nadaljnja osamosvojitev EU od oskrbe z ruskim plinom ena njegovih glavnih prioritet.

"V preteklosti je 45 odstotkov plina v EU prišlo iz Rusije, zdaj je ta delež pri 18 odstotkih. A to ni dovolj. Moramo biti 100-odstotno neodvisni od ruskih fosilnih goriv," je zatrdil. Načrt za to naj bi predstavil v prvih 100 dneh svojega mandata, ni pa želel zagotoviti, da ga bo mogoče izvesti že prihodnje leto.

Pred zaslišanjem so se pojavljala tudi ugibanja, kakšno bo Dančevo stališče do jedrske energije. Glede te oblike energije namreč v uniji obstajata dva tabora - eden, ki je krepitvi jedrske energije naklonjen in v katerem je tudi Slovenija, ter drugi, ki stavi bolj na obnovljive vire.

"Na tem področju smo enotni v različnosti," je ponazoril Jorgensen in kot pozitivno dejstvo izpostavil, da vsaka članica EU sama neodvisno izbira svojo energetsko mešanico.

Čeprav Danska ni jedrska država in to po Jorgensenovih besedah zelo verjetno ne bo postala, je napovedal, da bo jedrska energija ostala sestavni del evropske energetske mešanice. "Predstavlja tudi rešitev za razogljičenje evropskega elektroenergetskega sistema," je dodal.

Zavez glede možnosti, da bi v prihodnje nove jedrske projekte vendarle lahko financirali tudi s sredstvi EU, ni želel dajati, glede hitrega razmaha t. i. malih modularnih reaktorjev, ki naj bi bili alternativa dragim jedrskim blokom, pa je bil skeptičen.

Za hitrejši zeleni prehod v energetiki je medtem omenil nadaljnje ukrepe za zmanjšanje administrativnih omejitev za projekte na področju obnovljivih virov, prizadeval si bo tudi za administrativno razbremenitev in dodatne ukrepe za nižjo ceno energije za gospodarstvo, ki opozarja na vse večjo izgubo globalne konkurenčnosti Evrope.

Jorgensen je povedal, da bo podprl vse oblike ukrepanja za povečanje deleža obnovljivih virov v končni rabi energije, saj da brez "obsežne širitve teh virov" EU ne bo dosegla svojih podnebnih in okoljskih ciljev. Pozitivno gleda tudi na morebitno dodatno zaostritev ciljev glede deleža obnovljivih virov.

Na področju stanovanjske politike, ki bo prav tako del njegovega resorja, je napovedal evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja. Tega naj bi sestavljala strategija za okrepitev stanovanjske gradnje po vsej uniji, tesnejše sodelovanje z Evropsko investicijsko banko na tem področju in vzpostavitev posebne platforme za izmenjavo znanja in dobrih praks pri vprašanjih stanovanjske gradnje.

Omenil je zavezo za podvojitev kohezijskih sredstev za stanovanjsko politiko v prihodnjem večletnem finančnem obdobju 2028-2034 ter rahljanje pravil o državnih pomočeh, ko gre za tovrstne projekte.

Po zaslišanju so se sestali predstavniki političnih skupin v odborih, pristojnih za energijo in industrijo ter za zaposlovanje in socialne zadeve, ki so prižgali zeleno luč za imenovanju Jorgensena za evropskega komisarja. V politični skupini socialistov in demokratov (S&D) so njegovo potrditev pozdravili. Kot so sporočili na X, bo s svojimi izkušnjami in vizijo Jorgensen opravil "odlično delo in zagotovil konkretne rešitve za ljudi".

Prvi kandidati že potrjeni 

Kot je v ponedeljek pozno zvečer na družbenem omrežju X sporočila desnosredinska politična skupina Evropske ljudske stranke (EPP), sta pristojna odbora potrdila oba njena kandidata. To sta kandidat za komisarja za promet iz Grčije Cicikostas in kandidat za komisarja za kmetijstvo iz Luksemburga Hansen.

Slednji se je na omrežju X članom odbora za kmetijstvo zahvalil za konstruktivno izmenjavo mnenj in zagotovil, da bo skušal upravičiti njihovo zaupanje. "Skupaj lahko oblikujemo trajnosten in uspešen agroživilski sektor ter živahna podeželska območja," je zapisal.

Že pred tem sta parlamentarni preizkus uspešno prestala tudi kandidat za komisarja za medgeneracijsko pravičnost, mlade, kulturo in šport Maltežan Micallef in slovaški kandidat za komisarja za trgovino, ekonomsko varnost, medinstitucionalne odnose in preglednost Šefčovič, poroča spletni portal Politico.

Zaslišanje Marte Kos bo na sporedu v četrtek.