Prva Bidnova zmaga, medtem se država pripravlja na nemire

Kandidat demokratov Joe Biden je prvo zmago zabeležil v kraju Dixville Notch v New Hampshireu, kjer po tradiciji začnejo voliti takoj po polnoči in prvi v ZDA objavijo rezultate. Demokrat je pobral glasove vseh petih volivcev. Rezultat nima praktično nobene vrednosti, kaže le na spreten piar v na pol opuščenem turističnem središču. Pozornost ZDA je osredotočena na eno samo zvezno državo. Če bo Donlad Trump zmagal v Pensilvaniji, to pomeni, da so ankete znova podcenile podporo republikancu in se lahko znova zamaje modri zid na ameriškem srednjem zahodu, ki je leta 2016 s tesnimi zmagami presenetil ves svet. Brez Pensilvanije pa je ameriški politični eksperiment s Trumpom bržčas končan. Biden ne potrebuje ne Floride ne Arizone, dveh zveznih držav, za kateri so bile napovedi tesne, a so mu kazale prednost. Verjetnejši od Trumpove zmage je modri val, prepričljiva zmaga demokrata, ki bi s sabo ponesel tudi demokratske senatorje in kongresnike ter si tako omogočil lažje vladanje v prvih dveh letih.

Na pomen Pensilvanije ne kaže samo osredotočenost obeh kandidatov, ki sta zadnje dni potovala križem tej zvezne države, ampak tudi vse ostrejši Trumpov besednjak. Najvišje sodišče te zvezne države je odločilo, da bodo lahko pri preštevanju glasov upoštevali tudi glasovnice, ki so bile oddane pravočasno (do 3. novembra), a jih je pošta dostavila v naslednjih treh dneh. Republikanska kampanja je že vložila tožbe na zvezna sodišča, predsednik pa si je s tvitanjem o nevarni odločitvi sodišča od Twitterja prislužil novo opozorilo, da so njegova sporočila sporna in zavajajoča. Trump je namreč zatrdil, da bo to "omogočilo obširno in nebrzdano goljufanje ter spodkopalo ves zakonski sistem ". V oči bode zlasti dvoumno opozorilo: "To bo sprožilo nasilje na ulicah. Nekaj je treba narediti!" Zato se ne gre čuditi odzivu trgovcev po vseh ZDA, ki so začeli prekrivati svoja izložbena okna in najemati zasebne varnostne službe. V zastrupljenem ozračju lahko v prihodnjih dneh ali celo tednih ne glede na rezultat pričakujemo razburjene odzive.

Predstavniki trgovskih podjetij so celo organizirali videoposvet, na katerem so zaposlene učili, kako pomiriti spore med strankami. Hkrati so njihovi svetovalci za varnost pripravili ocene o tem, katere lokacije bodo najbolj ogrožene in kako jih najbolje zavarovati. »Imam več kot petdeset let, a si nisem misli, da bom kdaj doživel kaj takšnega," je za New York Times dejal Shane Fernett, ki v Koloradu lepo služi s prodajo lesenih plošč trgovcem. "Takšne stvari se dogajajo v državah tretjega sveta, ne v Ameriki." Američani tudi še niso doživeli, da bi se predsednik države izogibal odgovoru na vprašanje, ali bo priznal poraz na volitvah in mirno sestopil z oblasti. Če bo rezultat predsedniške tekme tesen in bodo odločanje prevzeli pravniki in sodišča, se lahko država pogrezne v ustavno krizo. "To je resnično nevaren trenutek, edini protistrup je prepričljiva zmaga (enega od kandidatov)," meni neodvisni senator (ki voli z demokrati) Angus King iz Maina.
 

Predsednik in razglasitev vstaje 

Demokratom gredo na roko zadnje odločitve sodišč, ki so v Teksasu zavrnila poskuse republikancev, da bi razveljavili 127.000 že oddanih glasovnic, v Nevadi pa zahtevo Trumpove kampanje, naj ustavijo sprejemanje glasovnic, ki so prispele po pošti. Povolilno eksplozijo pričakujejo tudi lokalne oblasti. V Teksasu in Massachusettsu so že aktivirali vojaške rezerviste, nacionalno gardo, po zvezni zakonodaji edino vojaško oboroženo enoto, ki jo lahko na domačih tleh uporabijo za ohranjanje reda in miru. Letos so njene enote že nekajkrat posredovale med nemiri ob protestih za rasno enakopravnost. Toda pravni strokovnjaki opozarjajo, da lahko Trump morebitne proteste razglasi za vstajo in ne samo prevzame neposreden nadzor nad nacionalno gardo (ta je sicer v rokah guvernerjev posameznih zveznih držav), ampak celo ukaže posredovanje kopenskih enot in mornariških marincev. "Zakonodaja je tako ohlapna, da lahko samo predsednik odloča o tem, kaj šteje za vstajo, lokalne oblasti ali kdor koli drug pa mu tega ne morejo preprečiti," ugotavlja Rachel VanLandingham, upokojena podpolkovnica letalskih sil in profesorica prava nacionalne varnosti na univerzi Southwestern.

Američani, ki so utrujeni in na trnih zaradi pandemije ter razdraženi po mesecih pogosto nasilnih protestov in protiprotestov za rasno enakopravnejšo družbo, so bili na robu, še preden je ostra predsedniška tekma začela prilivati olja na ogenj. Pri tem prednjači vedno surovi Trump, saj Biden že tedne ponavlja, da ne bo predsednik ne modre ne rdeče Amerike, pač pa Združenih držav Amerike, in da svoje kampanje ni uperil proti drugače mislečim sodržavljanom, ampak proti politiku v Beli hiši. Na drugi strani Trump ves čas postavlja jasno ločnico med njegovo Ameriko in "globalisti, komunisti, socialisti in bogatimi liberalnimi hipokriti" ter krivi demokrate za vse zlo tega sveta. Strašenje s socializmom je prazgodovinski trik ameriške desnice, ki mu nasedajo tudi mnogi v Sloveniji, saj je ameriško politično prizorišče težko primerjati z evropskim. Celo najbolj levo krilo demokratov namreč zagovarja ideale skandinavskih socialdemokratov, kot so enoten sistem zdravstvenega zavarovanja ali pa brezplačne javne univerze – oboje  imamo v Sloveniji, ne pa denimo planskega gospodarstva. Biden in Kamala Harris oba sodita v še manj "radikalen", sredinski del stranke.  
 

Nevarna stava

Težave pri prevajanju ameriške politike v evropsko se pri nas kažejo tudi na najvišji politični ravni. Podpora predsednika slovenske vlade Janeza Janše Trumpu ni ne samo kršitev nenapisanega pravila, da je vmešavanje v volitve drugih držav nespodobno, ampak tudi diplomatsko zelo tvegana odločitev. Njegova nekorektnost ni ostala neopažena v profesionalnem delu ameriškega State Departmenta, zato bodo imeli naši diplomati v ZDA naslednja štiri leta zelo verjetno težje delo – če se uresničijo napovedi o zmagi demokrata, še posebej težko. Celo premeteni izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki nikoli ni skrival naklonjenosti Trumpu, se na vse kriplje upira poskusom ameriškega predsednika, da bi ga napeljal k javni kritiki Bidna, pri čemer ima Netanjahu vse razloge za hvaležnost republikancu, saj je ta ameriško politiko do Bližnjega vzhoda praktično predal v upravljanje Jeruzalemu. Toda v Izraelu razumejo predvolilne napovedi in se nočejo še bolj zameriti demokratom. Janša pa je kar sam razglasil podporo Trumpu, pri čemer ni jasno, kaj ga je napeljalo k temu.

Solidarnost s konservativnim politikom je na majavih nogah, saj ima politični program SDS več skupnega z Bidnom kot Trumpom. Janševa vlada je marca z odločnimi ukrepi uspešno zajezila prvi val pandemije v Sloveniji, Trump je Američanom lagal o nevarnosti in trdil, da bo novi koronavirus izginil sam od sebe. Janša želi "pošteno in neoporečno pravosodje", Trump je v štirih letih ameriško – vključno z vrhovnim sodiščem – naphal z ideološkimi sodniki. Janša se zavzema za "depolitizacijo policije", Trump odpušča šefe FBI, če niso lojalni in ne sprožajo političnih preiskav. Zavzemanje Janše za "ohranjanje javnega, solidarnostnega in vzajemnega zdravstvenega zavarovanja" je bolj levo od zmernega Bidna, ki se upira zahtevam progresivnega krila demokratske stranke za takšen sistem v ZDA. Občudovanje politike "Najprej Amerika" je posebne vrste tragikomedija. Ta neposredno škoduje Sloveniji – po besedah ministra Zdravka Počivalška je uvedba carin za jeklo iz EU "bedasta zunanja zadeva, na katero Slovenija ne more vplivati", ogroža pa gospodarsko rast. Trump je zamajal temelje čezatlantske ureditve, evropski analitiki pa ugotavljajo, da bo škodo v odnosih med Brusljem in Washingtonom težko popraviti. Če Janša verjame v geslo "Najprej Slovenija", kaže to na čuden način.