Direktiva EU določa pravila glede opredelitve in obravnave določenih kaznivih dejanj ter žrtvam zagotavlja potrebno podporo in zaščito. Na evropski ravni bo kriminalizirala pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilne poroke, nesoglasno izmenjavo intimnih slik in spletno ustrahovanje.
Za ta kazniva dejanja zakonodaja predvideva različne maksimalne zaporne kazni. Višina kazni je najmanj eno leto, najmanj tri leta oz. najmanj pet let zapora.
Nova pravila uvajajo tudi posebne smernice za kazniva dejanja na spletu, kot sta razkrivanje zasebnih informacij in neželeno prejemanje spolno eksplicitnih vsebin.
Žrtvam naj bi omogočila boljši dostop do pravnega varstva in zdravstvene oskrbe, države članice pa zavezuje, da jim zagotovijo ustrezno raven specializirane zaščite in podpore. Članice bodo denimo morale zagotoviti, da lahko žrtve prijavijo kazniva dejanja prek dostopnih in enostavnih kanalov, tudi prek spleta. Posebna pozornost je namenjena varnosti otrok, ki so žrtve nasilja.
Nova pravila bodo morale države v nacionalno zakonodajo prenesti v treh letih.
Med sprejemanjem zakonodaje je potekala razprava zlasti o vprašanju pravne opredelitve posilstva. Predlog, ki ga je marca 2022 predstavila Evropska komisija, je predvideval opredelitev posilstva na podlagi odsotnosti privolitve. Zaradi nasprotovanja več držav, med drugim Francije, Nemčije in Madžarske, tega ni v danes sprejeti zakonodaji.
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.