Protivladni protesti v Madridu in Tel Avivu, v Franciji proti pokojninski reformi

Protest v Madridu je sklicalo več deset desno usmerjenih skupin civilne družbe, podprle pa so ga konservativne stranke, vključno z glavno opozicijsko konservativno stranko Ljudsko stranko PP in Voxom. Udeleženci so mahali z rdečimi in rumenimi zastavami ter premierja Pedra Sancheza pozivali k odstopu. Nekateri so držali napise s fotografijo premierja iz vrst socialistov, na katerih so ga označili za izdajalca.

Po vladnih podatkih se je na madridskem trgu Cibeles zbralo okoli 30.000 ljudi, medtem ko organizatorji navajajo številko 700.000. Udeležence shoda in politično desnico je razjezila predvsem decembrska reforma španskega kazenskega zakonika, s katero so oblasti kaznivo dejanja upora nadomestile z obtožbo javnega nereda, za katero so predvidene milejše kazni. Poleg tega so znižali tudi kazen za zlorabo javnih sredstev.

Obe kaznivi dejanji, tako upora kot zlorabe javnih sredstev, so španske oblasti uporabile proti katalonskim voditeljem, ki so leta 2017 organizirali referendum o neodvisnosti Katalonije. Nedavno je špansko vrhovno sodišče skladno z reformo omililo obtožnico proti nekdanjemu katalonskemu voditelju Carlesu Puigdemontu, ki mu zdaj namesto 15 grozi največ štiri leta zaporne kazni.

Protestnike je sicer razburil tudi zakon proti spolnemu nasilju, ki je zaostril kazni za posilstvo, vendar ublažil kazni za druga spolna kazniva dejanja.

Vodja stranke Vox Santiago Abascal je ob začetku shoda obsodil "najslabšo vlado v zgodovini", ki je "razdelila Špance ter osvobodila posiljevalce in vodje državnih udarov". Vodja PP Alberto Nunez Feijoo, ki od prevzema vodilnega položaja aprila lani skuša stranko usmeriti v sredino, pa se shoda ni udeležil, vendar je člane stranke pozval k udeležbi.

Večina javnomnenjskih anket kaže, da bi PP zmagala na splošnih volitvah, ki bodo predvidoma konec leta, vendar bi za vladanje potrebovala podporo Voxa. Pred tem bodo sicer v Španiji maja potekale regionalne in lokalne volitve.

Proti Netanjahujevi vladi protestirali desettitoči

V izraelskem Tel Avivu se je že tretjo soboto zapored zbralo na desettisoče ljudi, ki so protestirali proti vladi premierja Benjamina Netanjahuja. Med drugim so mahali z izraelskimi zastavami, nosili transparente z napisi Ustavite konec demokracije ter slike Netanjahuja s pripisom "zločinec".

Protesti so bili znova osredotočeni predvsem na reforme, ki jih načrtuje pravosodni minister Jariv Levin in ki bodo oslabile pravosodni sistem. Med drugim reforma predvideva, da bi večina v parlamentu lahko razveljavila odločitve vrhovnega sodišča, ki mu je Levin v preteklosti večkrat očital pretirano vmešavanje v politične odločitve. Spremenili naj bi tudi sestavo organa, ki imenuje sodnike.

Dodaten zagon je protestom dala odločitev vrhovnega sodišča iz minulega tedna, da mora Netanjahu zamenjati pravnomočno obsojenega ministra za zdravje in notranje zadeve Arja Derija, ki je sicer eden ključnih članov vlade in vodi ultraortodoksno judovsko stranko Šas. Zaradi večkratnih obsodb Derija je moral decembra izraelski parlament spremeniti zakon, ki je prepovedoval imenovanje pravnomočno obsojene osebe na ministrski položaj.

V Franciji novi protesti proti pokojninski reformi

V Parizu pa so se številni znova podali na ulice v znak protesta proti pokojninski reformi, ki jo načrtuje vlada predsednika Emmanuela Macrona. Na protest proti dvigu upokojitvene starosti z 62 na 64 let so pozvale številne mladinske organizacije in levičarska stranka Nepokorna Francija.

Francoska vlada bi rada dvignila upokojitveno starost, ker da se pokojninski sistem ob starajočem prebivalstvu dolgoročno ne bo mogel financirati. Med drugim nameravajo tudi odpraviti nekaterim poklicnim skupinam prilagojene pokojninske sisteme z določenimi privilegiji. Ankete kažejo, da dvigu starostne meje za upokojitev nasprotujeta dve tretjini Francozov. Macron je pokojninsko reformo nazadnje poskušal uvesti že leta 2019, a je načrte opustil leto pozneje, ko je Evropo zajela pandemija covida-19.

Že v četrtek se je v okviru obsežne stavke, ki je močno ohromila življenje v državi, v znak nasprotovanja na ulice podalo več kot milijon ljudi. Samo v Parizu jih je protestiralo 80.000.

Tokratni protesti so po poročanju francoskih medijev ob veliki policijski prisotnosti minili mirno, so pa ponekod udeleženci zažigali smetnjake in metali petarde proti policistom.

Po oceni organizatorjev se je v prestolnici zbralo 150.000 ljudi. Uradne ocene še niso znane, naj pa bi policija število protestnikov ocenjevala na nekaj več kot 10.000.