Na stotine protestnikov se je v petek zbralo pred Belo hišo, kjer so zahtevali pravico za umorjenega Georgea Floyda. Z njegovo fotografijo v rokah so protestniki vzklikali "ne morem dihati". Gre za zadnje besede neoboroženega osumljenca, ki je umrl, potem ko je 44-letni policist Derek Chauvin klečal na njegovem vratu več minut. V javnost je nato prišel posnetek celotnega dogajanja, ki je sprožil ogorčenje javnosti. Gre zgolj za še eno v seriji smrti temnopoltih Američanov zaradi policijskega nasilja.
Predsednik ZDA Donald Trump je po protestih pred Belo hišo zapisal kar nekaj tvitov, da je dogajanje spremljal tudi sam. Pohvalil je delo in profesionalnost tajne službe, ki skrbi za njegovo varnost. "Bil sem notri, opazoval vsako potezo in ne bi se mogel počutiti bolj varnega," je zapisal.
"Pustili so 'protestnike', da so kričali in bentili, kolikor so hoteli, a ko je kdo postal preveč predrzen ali neprimeren, so ga hitro umirili, grobo. Niso dojeli, kaj jih je zadelo. Sprednje linije so zamenjali sveži agenti, magično," je opisal ravnanje agentov tajne službe.
Proteste je opisal kot "veliko množico, profesionalno organizirano", a da se nikomur ni uspelo niti približati temu, da bi lahko prebil ograjo. "Če bi, bi ga pričakali najbolj pobesneli psi in najbolj zlovešče orožje, kar jih je kdaj videl. Takrat bi bili ljudje zelo resno poškodovani, najmanj. Veliko agentov tajne službe je samo čakalo na akcijo," je še napisal Trump.
Medtem ko je pohvalil hladnokrven in profesionalen odziv tajne službe, pa je na drugi strani okrcal županjo prestolnice Muriel Bowser, "ki vedno išče denar in pomoč", tokrat pa da ni dopustila pomoči mestne policije. "Ni njihovo delo. Lepo," je komentiral predsednik.
Za protestnike pred Belo hišo je sicer dejal, da so prišli zgolj "povzročat težave", da pa imajo sicer malo skupnega s spominom na ubitega Floyda. "Tajna služba jih je obvladala z lahkoto," je dodal, hkrati pa namignil, da bi bil danes čas za protiproteste pred Belo hišo oz. za zborovanje v podporo "veliki Ameriki".
Obdukcija zadušitve kot vzroka smrti ne omenja
V petek so 44-letnega policista aretirali zaradi uboja. Tožilec Mike Freeman je dejal, da so možne tudi dodatne točke obtožnice proti Chauvinu, ne le obtožnica za uboj, ki mu lahko v primeru obsodbe prinese le 12 let zapora. Množice po ZDA zahtevajo obtožbo za naklepni umor, poleg tega pa aretacije še treh policistov, ki so sodelovali pri aretaciji.
Za nekaj časa verjetno tudi to ne bo dovolj. Uradna obdukcija je ugotovila, da je Floyd umrl zaradi omamljenosti, šibkega srca in pridržanja. Možnosti, da je umrl zaradi zadušitve, potem ko mu je policist skoraj devet minut klečal na vratu, čeprav ga je prosil, naj ga pusti, ker ne more dihati, pa poročilo ne omenja. Odvetnik družine pokojnega Benjamin Crump zahteva neodvisno obdukcijo in je pripeljal mrliškega oglednika iz New Yorka.
V Minneapolisu vzpostavljena policijska ura
Aretacija protestnikov, ki vztrajajo že od torka, ni pomirila. Potem ko so protestniki v četrtek zvečer zažgali policijsko postajo, je na ulicah Minneapolisa tudi nacionalna garda. Župan Minneapolisa Jacob Frey je v petek določil tudi policijsko uro od 20. ure do sobote ob 6. zjutraj po krajevnem času. Enako naj bi bilo tudi v soboto. A preteklo noč so se nasilni protesti nadaljevali, protestniki so zažigali avtomobile.
V pripravljenosti je tudi vojaška policija, ki bi jo Pentagon lahko poslal v Minnesoto, če se bodo izgredi in protesti nadaljevali, poroča AP.
Silovitost protestov in nemirov v Minneapolisu je presenetila, kajti podobni primeri policijskega nasilja nad temnopoltimi v ZDA so postali na žalost skoraj nekaj običajnega. Neobičajnost morda najbolj izkazuje vedenje voditeljev televizije Fox News, ki so do zdaj v podobnih primerih nemudoma skočili na stran policije, tokrat pa skupaj s številnimi šefi policij po ZDA kritizirajo delo policistov v Minneapolisu.
Propadli družbeni eksperiment?
Nekateri analitiki menijo, da je za sproščanje negativne energije kriv tudi koronavirus oziroma ukrepi proti pandemiji, zaradi katerih so bili Američani več kot dva meseca večinoma zaprti po domovih brez služb. Floydova smrt je bila iskra, ki je zanetila vse nakopičene frustracije.
Harvardski profesor Cornel West je v petek dejal, da je svet priča propadlemu družbenemu eksperimentu, kar so ZDA. Menil je, da gre za upor proti propadli kapitalistični ekonomiji, ki ne ščiti ljudi.
Za Westa je krivo tudi neoliberalno krilo demokratske stranke, ki postavlja temnopolte obraze na visoke položaje, vendar ne dela za resnične spremembe. "Amerika in njena kapitalistična ekonomija v 200 letih nista zmogli zagotoviti dostojnega življenja temnopoltim," je dejal za CNN.
Protesti tudi v drugih ameriških mestih
V petek so izbruhnili hudi protesti tudi v Atlanti, ki velja za neuradno temnopolto prestolnico ZDA, od koder izvira umorjeni borec za državljanske pravice temnopoltih Martin Luther King mlajši. Protestniki so razbili nekaj policijskih vozil, policiste obmetavali s kamni in steklenicami, razbili pa so tudi okna sedeža televizijske mreže CNN.
Njeno televizijsko ekipo je v Minneapolisu aretirala državna policija med opravljanjem dela v živo. Policisti so zatrdili, da se novinarska ekipa ni identificirala, čeprav se je, in to v neposrednem prenosu. Guverner Minnesote Tim Walz se je opravičil in prevzel odgovornost, vendar le tokrat. V primeru podobnih incidentov kršenja novinarske svobode je napovedal ukrepe proti odgovornim policistom.
V New Yorku je prvi protest v petek potekal na trgu Foley na jugu Manhattna, kjer so vsa sodišča, poslopje FBI, mestna hiša in sedež policije. Ta protest je minil bolj ali manj mirno, naslednji protest zvečer pri dvorani Barclays v Brooklynu pa je bil bolj živahen. Eden od protestnikov je udaril policista, prišlo je do prerivanj in aretacij, proti policistom so letele steklenice, nazaj pa solzivec.
Protesti so potekali tudi v Los Angelesu, San Joseju, Louisvillu, Columbusu, Phoenixu, Cincinnatiju, Denverju, Houstonu in med drugim v prestolnici Washington pred Belo hišo, ki jo je tajna služba za nekaj ur zabarikadirala.
V Detroitu umrl 19-letnik
Več sto ljudi je protestiralo tudi v Detroitu, kjer je prišlo do streljanja. Neznanec je začel streljati iz avtomobila na množico protestnikov, pri tem je zadel tudi 19-letnika. Ta je kasneje v bolnišnici umrl, poroča AP. Med protesti je bil ranjen tudi policist, v katerega je priletel kamen, ki so ga metali protestniki. Policija je proti njim uporabila solzivec.
KOMENTARJI (692)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.