Množice protestnikov v Srbiji blokirale prometne poti

Več ekoloških organizacij, ljudskih iniciativ in združenj ter del opozicije sodelujejo v množičnih protesti in blokadah prometnih poti v srbskih mestih. Tokratne blokade cest so potekale dlje časa kot minuli teden. Udeleženci demonstracij so zahtevali spremembo Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, od predsednika Aleksandra Vučića pa, da ne podpiše sprememb Zakona o razlastitvi. Kot navajajo protestnika, zakona omogočata odprtje rudnika litija v zahodni Srbiji. 

V glavnem mestu se je zbralo več deset tisoč ljudi, ki so na več lokacijah zaprli prometnice. Tako je promet stal v krožišču Slavija, na Pančevskem in Pupinovem mostu kot tudi na krožišču pri občini Novi Beograd. 

Nekateri so v Beogradu s kamenjem obmetavali avtobus javnega prometa, skupina pa je napadla fotoreporterja. 

Množice so se zbrale tudi v drugih srbskih mestih. Blokade prometnic so potekale v Kruševcu, Nišu, Kraljevu, Loznici in drugih mestih. V Novem Sadu je izbruhnil hud pretep med mladimi protestniki, več je bilo ranjenih. Policija tokrat ni posredovala.

Srbska premierka Ana Brnabić in notranji minister Aleksandar Vulin sta proteste označila za fašistične, Vučić pa je sporočil, da mu ne pade na pamet, da bi poslušal ulico ali ji celo služil. Predsednik se sicer mudi na obisku v dolini Jadra, natančneje v kraju Gornje Nedeljice, kamor se je prišel pogovorit z zaskrbljenimi prebivalci glede načrtov Rio Tinta in svoje vlade. Pa vendar je po najbolj množičnih protestih v času njegovega vladanja vendarle popustil in napovedal spremembo spornega zakona o razlastitvi lastnikov zemljišč. Vseeno pa iz njegovih izjav ni bilo razbrati, da želi Riu Tintu zapreti vrata.

Pri odpiranju rudnika litija na zahodu države gre za več kot dve milijardi evrov vredno investicijo. Okoljevarstvene organizacije opozarjajo katastrofalne posledice, ki bi jih lahko imelo odprtje rudnika na okolje in ljudi, ki v njem prebivajo. Srbski aktivisti tudi očitajo zahodu, da njihove družbe rudnike odpirajo predvsem v državah v razvoju, medtem ko ima ima Nemčija največje zaloge litija na svetu, a zaradi strahu pred uničujočimi posledicami za okolje ne želi rudariti na domačih tleh.

Britansko-avstralska korporacija, ki velja za drugo največjo rudarsko družbo na svetu in se ukvarja z izkopavanjem bakra, diamantov, zlata, urana in litija, je bila v preteklosti deležna številni kritih. 

Zaradi širitve rudnika na zahodu Avstraliji in posledičnega uničenja svete staroselske jame v Juukan Gorgeu, v kateri so svoje sledi pustili ljudje, ki so tam živeli pred 46.000 leti, je odstopil prvi mož podjetja Jean-Sebastien Jacques. Okoljevarstveniki opozarjajo tudi posledice rudarjenja v Indoneziji, korporacija pa je bila povezana tudi z državljansko vojno na Papui Novi Gvineji med letoma 1988 in 1998, v kateri je umrlo več kot 10.000 ljudi. Družba naj bi namreč financirala vladno stran v boju proti separatistom v provinci Bougainville, ki so si poleg boja za neodvisnost prizadevali tudi za zaprtje za okolje škodljivih rudnikov.