'Projekt stoletja': Švica želi nevarne radioaktivne odpadke zakopati globoko pod zemljo

V podzemnem mednarodnem laboratoriju Mont Terri, ki zajema 1,2 kilometra predorov, so okoli pet metrov visoke niše, v katerih skladiščijo majhne količine radioaktivnega materiala. Različne načine skladiščenja spremlja na tisoče senzorjev, izvedenih pa je bilo že več kot 170 poskusov za simulacijo različnih faz procesa in reprodukcijo vseh predstavljivih fizičnih in kemičnih učinkov, poroča France 24.

Najbolj strupeni radioaktivni odpadki potrebujejo za povrnitev na naravno raven okoli 200.000 let, pravi geolog Christophe Nussbaum, ki vodi laboratorij. Raziskovalci pa so zdaj želeli ugotoviti, kakšni bi bili učinki skladiščenja, ki bi lahko trajalo tudi milijon let. "To je čas, ki ga potrebujemo za varno skladiščenje odpadkov," pravi strokovnjak. Kot dodaja, so trenutni rezultati obetavni.

Odpadke bi lahko skladiščili na treh mestih, ki ležijo na severovzhodu države, blizu nemške meje. Toda okoljski aktivisti iz skupine Greenpeace kljub dolgotrajnemu prehodu na morebitno novo možnost – švicarska vlada naj bi dokončno odločitev sprejela šele leta 2029, a je malo verjetno, da bo to tudi zadnja beseda, saj bo vprašanje verjetno šlo še na referendum – menijo, da se Švica na tem področju premika prehitro.

"Obstaja nešteto tehničnih vprašanj, ki še niso rešena," je dejal Florian Kasser, ki je v skupini pristojen za jedrska vprašanja. Med drugim bi morali najprej videti, ali lahko vzpostavljeni sistemi tudi v resnici zagotovijo, da v sto, tisoč ali 100.000 letih ne bodo uhajale radioaktivne snovi. Kritičen je tudi do tega, da se kljub številnim nerešenim vprašanjem že iščejo lokacije za takšna podzemna skladišča.

Prav tako bi morala Švica po njegovem mnenju razmisliti, kako bo označila mesta podzemnih skladišč, s čimer bi zagotovila, da ne bodo ostala pozabljena in da se bodo ljudje še mnogo stoletij zavedali nevarnosti pod zemljo.

Do zdaj se je v Švici z radioaktivnimi odpadki ukvarjala Nacionalna zadruga za odlaganje radioaktivnih odpadkov, ki so jo v sodelovanju z državo leta 1972 ustanovili upravljavci elektrarn. Odpadke za zdaj hranijo v vmesnem depoju v Würenlingnu kakšnih 15 kilometrov od nemške meje.

Švica sicer upa, da se bo pridružila elitnemu klubu držav, ki odpadke zapirajo v globoka podzemna skladišča. Doslej je to uspelo le Finski, ki je skladišče zgradila v granitu, Švedska pa je januarja dala zeleno luč za izgradnjo lastnega objekta za zakopavanje izrabljenega jedrskega goriva, ki bi ga prav tako skladiščili v granitu.

Francija medtem podobno kot Švica načrtuje shranjevanje radioaktivnih odpadkov pod zemljo v glini.

Polnjenje podzemnih grobišč jedrskih odpadkov v Švici naj bi se medtem začelo do leta 2060. "To je projekt stoletja. Znanstvene raziskave smo izvajali 50 let, zdaj pa imamo 50 let za avtorizacijo in realizacijo projekta," je dejal tiskovni predstavnik Nacionalne zadruge za odlaganje radioaktivnih odpadkov Felix Glauser. Dogajanje v takšnih trezorjih bodo spremljali več desetletij, preden bodo nato mesto popolnoma zaprli v 22. stoletju.