Alexandroupolis leži na obali Egejskega morja na severu celinske Grčije, le 15 kilometrov pred mejo s Turčijo. Ima tako lego, da je pritegnil pozornost Nata, piše Economist.
Pohvali se lahko namreč z dobrimi cestnimi in železniškimi povezavami, ki preko Bolgarije in Romunije omogočajo tudi kopenski dostop do Ukrajine. Morska pot od Sredozemlja proti Črnemu morju je namreč zahtevnejša, saj tam patruljirajo Rusi, Bosporsko ožino pa nadzoruje Turčija, sicer dolgoletna, toda tudi muhasta članica zavezništva.
Poleg tega pa ima omenjeno pristanišče – za razliko od Pireja in Soluna – tudi velike rezervne kapacitete, če bi bile le-te potrebne.
Vojaške pošiljke prihajajo kot po tekočem traku
V zadnjih mesecih so v Alexandroupolis namreč začele prihajati okrepljene vojaške pošiljke – od tankov, oklepnikov do helikopterjev. Količina pošiljk, ki so jih poslale ZDA, se je v zadnjem letu povečala za 14-krat, čeprav ameriški uradniki vztrajajo, da je orožje namenjeno njihovim enotam, ki so nameščene na vzhodu in severu Evrope, ne pa v Ukrajino.
Vodja logističnega urada ameriških oboroženih sil Andre Cameron je za Economist dejal, da nameravata omenjeno grško pristanišče za transport vojaških pošiljk uporabiti tudi Velika Britanija in Italija.
Čisto ob turški meji
Zveza Nato je strateško pomembnost Alexandroupolisa sicer prepoznala že pred časom. Julija 2020 se je tam izkrcalo približno 2000 ameriških marincev, na ducate helikopterjev in na stotine vozil, da bi se udeležili skupnih vojaških vaj v Romuniji. Takrat je tja prišel tudi ameriški veleposlanik v Grčiji Geoffrey Pratt, saj je bilo v regiji zelo napeto.
Grčija in Tučija sta bili tik pred tem, da začneta oboroženi spopad v vzhodnem Sredozemlju. Turki so namreč napovedali iskanje nafte in zemeljskega plina na območju, za katerega so Grki trdili, da je njihova gospodarska cona.
Lokacija za plinski terminal
Tudi sam Alexandroupolis bi sicer lahko postal energetsko središče, saj nameravajo tam zgraditi dva terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG). Tudi to sicer ni povsem nova ideja, saj sta grški premier Kiriakos Mitsotakis in njegov bolgarski kolega Bojko Borisov avgusta 2020 v Atenah podpisala sporazum o sodelovanju državnega podjetja Bulgartransgaz o izgradnji plinskega terminala na grških tleh, ki bi pripomogel k diverzifikaciji energetskih virov na jugovzhodu Evrope.
Energetska neodvisnost zaradi vojne v Ukrajini zdaj postaja še bolj pomembna, namesto enega terminala zdaj tako načrtujejo dva, da bi zmanjšali odvisnost od ruskega plina, čeprav je Grčija z Rusijo tradicionalno povezana in Grki, sodeč po raziskavah javnega mnenja, nad ostrimi gospodarskimi sankcijami niso najbolj navdušeni.
Ameriški marinci pojedli vsa jajca
Vse zgoraj našteto napoveduje okrepljen razvoj tega pristaniškega mesta, ki se mu bodo morali očitno prilagoditi tudi prebivalci. Konec maja jih je namreč presenetilo izkrcanje ameriških mornarjev z USS Arlington.
Kot piše grški Ekathimerini, so se jim na štiridnevnem oddihu pridružili tudi številni družinski člani. Zasedli so vse hotele, preplavili restavracije in lokale ter se nagnetli v salon za tetoviranje, gostinski in turistični delavci pa takega navala niso pričakovali. V mestu je takrat povsem pošla zaloga jajc, zmanjkalo je tudi piščančjega mesa.
Niso pa ješči samo Američani, apetiti rastejo tudi na drugi strani. Pristanišče tako med drugim želi kupiti grško podjetje, ki pa ima tesne lastniške vezi z Rusijo. Čas za privatizacijo ne bi mogel biti slabši, še piše Economist.
