Hamas objavil posnetke priprav na napad na Izrael

Ko so Izraelci v soboto zaključevali sedemdnevni judovski praznik Sukot, so tik pred zoro po vsej državi začele odmevati sirene in državljani so kmalu ugotovili, da ne gre za lažni alarm. Horde militantov Hamasa so iz zraka, morja in zemlje izvedle popolnoma nepričakovan napad.

Na tisoče izstrelkov, izstreljenih iz Gaze, je švigalo po nebu in začelo padati na različne cilje v Izraelu, sprožilo grozo in pustilo na stotine trupel na ulicah mest ter uničene zgradbe. Istočasno je na stotine oboroženih borcev teroristične skupine, mnogi na motorjih, sledilo buldožerjem, ki so prebili ograje, ki ločujejo Izrael od Gaze. Vdrli so v mesta, spravili izraelske vojake s straže in streljali na državljane.

Nepričakovan in dobro usklajen napad palestinskega oboroženega gibanja Hamas  – eden najbolj smrtonosnih napadov v zadnjih letih – je konkretno presenetil ne le Izraela, ampak celotno mednarodno skupnost. V posnetku, ki ga je objavil Hamas, je zdaj razvidno, kako so potekale najbrž da zadnje priprave. 

V posnetku je videti pripadnike Hamasa, kako se aktivno pripravljajo na spopade in preizkušajo orožje. Hamas je ena najbolj oboroženih gverilskih organizacij na svetu, navaja Sky News. In medtem ko ima Izrael svoj mogočni sistem protizračne obrambe Iron Dome, ga je Hamas uspel premagati z ogromnim številom raket. Uporabljajo namreč različne različice balističnih raket zemlja-zemlja iranske proizvodnje Fateh-110, ki lahko nosijo bojne glave, težke do 500 kg.

Hamas ima tudi protitankovske rakete, podobne ameriškim Stingerjem. "Hamas je zelo dobro opremljen z določenimi vrstami orožja in so usposobljeni za njihovo uporabo," je dejal vojaški analitik Michael Clarke za Sky News. 

Napad je spomnil na staro težavo na tem območju: izraelsko-palestinski spor, ki že desetletja vznemirja Bližnji vzhod, navaja Washington Post. Korenine spora pa so globoke in zapletene ter segajo še v čas pred ustanovitvijo države Izrael leta 1948. Tako Palestinci kot Izraelci namreč ozemlje med reko Jordan in Sredozemskim morjem štejejo za svoje ozemlje, v zadnjih sedmih desetletjih so se tako na račun tega tam vrstile vojne in upori, ki so pod seboj odnašali na tisoče žrtev.

Pereče vprašanje: Kje je bila izraelska obveščevalna agencija Mosad?

Ker sta Izrael in Mosad pri preprečevanju zunanjih napadov brezhibno uspešna že toliko let, je neuspeh pri predvidevanju sobotnega napada Hamasa še toliko bolj pereč. Po ameriški obveščevalni agenciji CIA je Mosad najmočnejša in najbolj strah vzbujajoča agencija, po vsem svetu pa so znani po svojih "tajnih operacijah".

Za Palestince v Gazi Izrael ni nikoli daleč. Z neba neprestano brenčijo nadzorna brezpilotna letala, zelo varovana meja pa je preplavljena z varnostnimi kamerami in vojaki na straži. Obveščevalne agencije uporabljajo vire in kibernetske zmogljivosti za pridobivanje številnih informacij. Vendar številni predvidevajo, da so bile oči Izraela v soboto zaprte. 

"To je velik neuspeh," je dejal Yaakov Amidror, nekdanji svetovalec predsednika vlade Benjamina Netanjahuja za nacionalno varnost. "Ta operacija dejansko dokazuje, da (obveščevalne) zmogljivosti v Gazi niso bile dobre." Kontraadmiral Daniel Hagari, glavni vojaški tiskovni predstavnik, je priznal, da vojska javnosti dolguje pojasnilo. Vendar je dejal, da zdaj ni pravi čas. "Najprej se borimo, potem preiskujemo," je poudaril za AP. Sicer je morda še prezgodaj, da bi krivdo pripisali izključno obveščevalnim službam, politični kaos denimo v Izraelu zaradi ukrepov Netanjahujeve skrajno desne vlade za prenovo sodstva traja zdaj že nekaj časa. Sporni načrt pa je ogrozil tudi povezanost vojske.

Sobotni napad Hamasa na Izrael je bil napad brez primere

Hamas, ki nadzira območje Gaze, veliko približno 365 kvadratnih kilometrov, in na katerem živi več kot dva milijona ljudi, svoje začetke beleži že za čas prve intifade leta 1987. Hamas strogo zagovarja palestinsko državo, že leta 2017 je takratni vodja palestinske skupine Khaled Meshaal dejal, da se ne bodo "odpovedali niti centimetru palestinskih tal, ne glede na pritiske in okupacijo". Izrael, ZDA, Evropska unija, Kanada, Egipt in nekatere druge države skupino uvrščajo med teroristične organizacije. Je pa Hamas del zavezništva, ki vključuje Iran, Sirijo in libanonsko skupino Hezbolah. Ti trije Hamasovi zavezniki ostro nasprotujejo politiki ZDA.

Tiskovni predstavnik Hamasa Khaled Qadomi je za Al Jazeero poudaril, da je skupina izvedla vojaško operacijo kot odgovor na grozodejstva, s katerimi se Palestinci soočajo že desetletja.

"Želimo, da mednarodna skupnost ustavi grozodejstva v Gazi proti palestinskemu ljudstvu in našim svetim krajem, kot je mošeja Al Aksa," je ob začetku napada dejal Qadomi. Ob tem pa so borci seveda pozvali tudi drugo istomisleče skupine, da se pridružijo boju, denimo skupino Hezbolah, šiitsko oboroženo skupino, ki jo podpira Iran. Nastala je iz oboroženih skupin, ki jih je ustanovila iranska islamska revolucionarna garda po izraelski invaziji na Libanon leta 1982. Skupina, ki ima podporo med šiitskimi muslimani, je eden največjih sovražnikov Izraela v regiji.

Kljub temu, da skupina zatrjuje, da ne ciljajo civilistov, posnetki, ki smo jim bili priča na družbenih omrežjih, govorijo drugače. Osama Hamdan, višji tiskovni predstavnik Hamasa, je dejal, da ciljajo le naseljence, ki živijo v nezakonitih naselbinah, in da so ti ljudje "legitimne tarče". "Razlikovati morate med naseljenci in civilisti, naseljenci namreč napadajo Palestince," je opozoril. Izraelski minister za gospodarstvo Nir Barkat je za Sky News dejal, da je Hamas 40 mladih fantov žive zažgal, nekaterim pa naj bi odrezali glave.

Izrael se je na napad odzval z močnimi letalskimi napadi, preprečil dotok hrane, goriva in drugih dobrin na območje Gaze ter obljubil, da se bodo Hamasu maščevali. Obljubili so, da izraelska vojska prehaja v napad z močjo, kakršne še ni bilo. 

Vojna med Hamasom in Izraelom je medtem vzbudila zaskrbljenost več držav na Zahodu in Bližnjem vzhodu. Medtem ko države, kot so Iran, Katar in Libanon, podpirajo Hamas, številne evropske države in ZDA podpirajo Izrael. Ameriški predsednik Joe Biden je odločno podprl Izrael, na isti dan, ko je Izrael napovedal vojno teroristični skupini, pa so ZDA napovedale pošiljko orožja in poslale svojo letalonosilko v bližino Izraela. Varnostni svet ZN je sicer sklical izredno sejo, da bi razpravljal o nasilju, vendar niso uspeli sprejeti soglasne izjave. Mednarodne skupine pa so glede na zgodovino brutalnih spopadov v preteklosti izrazile skrb za varnost civilistov tako v Izraelu kot v Palestini. 

Konflikt je namreč še porušil prizadevanja ZDA, da bi posredovale pri sporazumu o normalizaciji odnosov med Izraelom in Savdsko Arabijo, ki se že dolgo zavzema za pravice in varnost Palestincev v Izraelu, na Zahodnem bregu in v Gazi. Zdajšnji konflikt pa pomeni največje zaostrovanje trenutnega izraelsko-palestinskega spora v zadnjih desetletjih, prihodnost obeh pa je za zdaj negotova, pravijo številni tuji analitiki.