Po mnenju zdravstvene organizacije so nedavni izbruhi netipični, saj se pojavljajo v neendemičnih državah. Zato organizacija sodeluje s prizadetimi in tudi drugimi državami, da bi zaustavila širjenje bolezni, poiskala in podprla ljudi, ki bi lahko bili prizadeti ter zagotovila smernice za obvladovanje te bolezni.
Prav tako je WHO posvarila pred stigmatizacijo okuženih. "To je lahko ovira za končanje izbruha, saj lahko prepreči, da bi ljudje poiskali pomoč, in vodi v neodkrito širjenje," je sporočila.
Pri tem je evropski regionalni direktor WHO Hans Kluge opozoril, da ga ob vstopu v poletno sezono z množičnimi zborovanji, festivali in zabavami skrbi, da bi se prenos bolezni lahko pospešil.
Na Švedskem so po prvem potrjenem primeru okužbe z opičjimi kozami tamkajšnje oblasti redko virusno bolezen označile kot nevarno za širšo javnost. Tovrstna opredelitev jim omogoča sprejetje ukrepov za zaščito pred okužbo, da bi preprečili njeno nadaljnje širjenje.
Medtem so španski zdravstveni organi sporočili, da so morali zapreti savno v španski prestolnici zaradi suma povezave z izbruhom opičjih koz v državi.
O prvem odkritem primeru poročajo iz Izraela in Švice. V Izraelu so virus potrdili pri 30-letnem moškem, ki se je nedavno vrnil iz zahodne Evrope. Tudi pri oboleli osebi v Švici predvidevajo, da je v stik z virusom prišla v tujini.
Opičje koze običajno niso smrtno nevarne, vendar jih pogosto spremljajo vročina, bolečine v mišicah, otekle bezgavke, mrzlica, izčrpanost in izpuščaji na rokah in obrazu, podobni noricam. Po podatkih britanske nacionalne zdravstvene službe večina ljudi okreva v nekaj tednih.
Virus se med ljudmi ne širi zlahka, zato naj bi bilo tveganje za širšo javnost majhno. Posebnega cepiva proti opičjim kozam ni, vendar cepljenje proti črnim kozam zagotavlja 85-odstotno zaščito, saj sta si virusa precej podobna.
Primera opičjih koz v Sloveniji še niso zaznali
Medtem v Sloveniji, po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), še niso obravnavali ne suma na opičje koze ne primera opičjih koz.
Nacionalna koordinatorica cepljenja pri NIJZ Marta Grgič Vitek je včeraj v izjavi za medije povedala, da so simptomi opičjih koz zelo neznačilni. Običajni znaki, kot so povišana telesna temperatura, glavobol, izčrpanost in lahka mrzlica, se namreč pojavljajo tudi pri drugih boleznih. Po določenem času se pojavi tudi izpuščaj. Ta je najbolj značilen znak bolezni, ki jo povzročajo virusi koz. Pri opičjih kozah gre namreč za virus iz skupine t. i. poxvirusov, ki je podoben virusu črnih koz. Gre za bolezen, ki smo jo s cepljenjem že izkoreninili. Od takrat se virusi iz skupine poxvirusov pojavljajo predvsem pri živalih, lahko pa se prenesejo tudi na ljudi, je dejala Grgič Vitkova.
Pri pojavu opičjih koz je nenavadno, da so bili prej ti primeri vedno povezani s potovanji, torej s potniki, ki so potovali v endemične dežele in prišli v stik z živalmi. Pri konkretnem pojavu pa se ta prenaša lokalno s človeka na človeka, vira okužbe pa še niso identificirali. Prenos lahko poteka s kapljičnim prenosom, ampak le v primeru tesnega stika preko izločkov lezij, ki se pojavljajo na koži, je pojasnila Grgič Vitkova. V primeru takšnega prenosa mora biti stik tesen in tudi trajati mora nekaj časa, zato ni bojazni, da bi se bolezen hitro prenašala.
Po podatkih, s katerimi razpolagajo na NIJZ, se bolezen trenutno pojavlja v skupini moških, ki imajo spolni stik z moškimi. Trenutno gre za posamezne primere, za katere iščejo vire okužb, a so pri identifikaciji skupkov za zdaj še neuspešni.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.