Zdravnika žvižgača, ki sta govorila anonimno za BBC in razkrila grozeče skrivnosti, ki se dogajajo za zaprtimi vrati izraelskih vojaških bolnišnic, sta poudarila marsikatero ravnanje s priporniki, ki ni bilo v skladu z načeli in pravili. Eden izmed njiju je povedal, da so bila protibolečinska sredstva med invazivnim medicinskim posegom pri priporniku iz Gaze v javni bolnišnici uporabljena selektivno in v zelo omejenem obsegu.
Kritično bolni pacienti, ki so bili pridržani v začasnih vojaških objektih, naj ne bi bili ustrezno zdravljeni, ker jih javne bolnišnice niso želele sprejeti ali zdraviti.
Eden izmed pripornikov, ki ga je izraelska vojska odpeljala iz Gaze na zaslišanje in kasneje izpustila, je za BBC povedal, da so mu morali amputirati nogo, ker so mu predhodno zavrnili zdravljenje okužene rane. Eden izmed zdravnikov, ki se je znašel v središču teh obtožb, pa je zanikal, da bi bile amputacije neposredna posledica tamkajšnjih razmer, vendar je druge metode, ki so jih uporabljali pazniki, označil za "razčlovečenje".
Njuna pričevanja podpira poročilo, ki so ga februarja objavili Zdravniki za človekove pravice v Izraelu, v katerem je navedeno, da so izraelski civilni in vojaški zapori postali "aparat za kazen in maščevanje" ter da so pripornikom kršene človekove pravice, zlasti pravica do zdravja.
Izraelska vojska sicer vse obtožbe zanika, trdijo namreč, da so pripornike obravnavali primerno in skrbno. A oba žvižgača, s katerima se je pogovarjal BBC, sta bila na položaju, kjer sta imela neposreden stik s priporniki. Slabo ravnanje z bolniki naj bi bilo najbolj prisotno v vojaški terenski bolnišnici v vojaškem oporišču Sde Teiman na jugu Izraela. Bolnišnico je po napadih Hamasa ustanovilo izraelsko ministrstvo za zdravje posebej za zdravljenje pripornikov iz Gaze, potem ko so nekatere javne bolnišnice in osebje izrazili odpor do zdravljenja borcev, zajetih na dan napadov Hamasa. Od takrat so izraelske sile zbrale veliko število ljudi iz Gaze, jih odpeljale v oporišča, kot je Sde Teiman, in jih zasliševale. Tiste, ki so osumljeni bojevanja za Hamas, so poslali v izraelske centre za pridržanje, številne druge pa brez obtožb nazaj v Gazo.
Okovi in plenice
Z okovi na rokah in zavezanimi očmi so bili bolniki v Sde Teiman trajno priklenjeni. Morali so nositi plenice, saj jih na stranišče niso spustili. Izraelska vojska je sicer nemudoma dejala, da so priporniki priklenjeni samo, ko to zahteva varnostno vprašanje, ter da se plenice uporabljajo samo za pripornike, ki so prestali zdravstvene posege, zaradi katerih je njihovo gibanje omejeno.
Vendar priče, med njimi tudi eden izmed anesteziologov Yoel Donchin, trdijo, da so plenice povsem normalne na bolnišničnem oddelku. "Vojska ustvarja pacienta 100-odstotno odvisnega, kot otroka," je dejal za BBC.
Na posteljo naj bi bili priklenjeni tudi tisti pacienti, ki so imeli amputacije okončin. Denimo tisti brez noge. Dve priči sta dejali tudi, da so bili tamkajšnji pacienti pod rjuhami popolnoma goli.
"Takšna dolgotrajna priklenitev na posteljo povzroča ogromno trpljenja," je dejal eden tamkajšnjih zdravnikov. In veliko je dokazov, ki podpirajo trditve zdravnikov. Posnetki pripornikov iz Gaze, ki so jih izpustili po zaslišanju, kažejo poškodbe in brazgotine na zapestjih in nogah.
Sde Teiman je obiskal tudi vodja državnega odbora za medicinsko etiko Yossi Walfisch, ki je dejal, da imajo vsi pacienti pravico do zdravljenja brez priklenjenih rok, vendar je varnost osebja vseeno pomembnejša. "Teroristi so ustrezno zdravljeni," je napisal. "Treba je sicer omejiti uporabo prisilnih sredstev na najmanjšo možno mero in ohraniti varnost osebja, ki jih zdravi."
Pritožbe naj bi sicer privedle do rahlih sprememb, pazniki bi naj tako pred vsakim kirurškim posegom odstranili opornice. "Delo tam ni prijetno," je dejal dr. Donchin. "Vem, da je vse to v nasprotju z etičnim kodeksom, toda kaj je druga možnost? Ali je bolje pustiti, da umre? Mislim, da ne."
Vendar se s priklenitvami in plenicami stvar še zdaleč ne konča. Žvižgač, ki je oktobra kmalu po napadih Hamasa na Izrael delal v terenski bolnišnici Sde Teiman, je opisal primere, ko so bolniki prejemali neustrezne količine protibolečinskih zdravil, vključno z anestetiki. Primer je opisal tudi iz lastnih izkušenj. Zdravnika naj bi prosil, da starejšemu pacientu da protibolečinska zdravila, medtem ko so mu odpirali nedavno okuženo amputacijsko rano. Zdravnik pa je njegovo prošnjo zavrnil.
"Pacient se je začel tresti od bolečin, zato sem se ustavil in zahteval analgetike," je pojasnil. A zdravnik naj bi mu rekel, da je za to že prepozno. Dejal je, da takšni postopki povzročajo nesprejemljivo bolečino.
Drugi žvižgač je še razkril, da so razmere v Sde Teimanu le del problema, ki se je razširil na javne bolnišnice. V dneh, ki so sledili napadu 7. oktobra, so se namreč v bolnišnicah soočili z izzivom zdravljenja ranjenih borcev in ranjenih žrtev, pogosto na istih urgentnih oddelkih. "Vzdušje je bilo izjemno čustveno," je povedal žvižgač. "Bolnišnice so bile popolnoma preobremenjene tako psihološko kot z vidika zmogljivosti."
"Bili so tudi primeri, ko sem slišal, da osebje razpravlja o tem, ali naj priporniki iz Gaze dobijo zdravila proti bolečinam. Ali pa recimo o načinih izvajanja določenih postopkov, ki lahko zdravljenje spremenijo v kazen," je opozoril. BBC je za odgovor na obtožbe zaprosil ministrstvo za zdravje, vendar so jih od tam napotili na izraelsko vojsko.
Žvižgač je povedal tudi, da bolnišnica sploh ni bila opremljena za zdravljenje hudo poškodovanih bolnikov, vendar so nekateri imeli težje poškodbe, recimo strelne rane v prsih in v trebuhu.
Mnogi so pozvali k zaprtju bolnišnice Sde Teiman, razmere v njej pa so opisali kot "najnižjo točko zdravniškega poklica in zdravniške etike". "Bojim se, da nas to, kar počnemo v Sde Teiman, ne bo vrnilo na pravo pot, kajti stvari, ki so se nam prej zdele nerazumne, se nam bodo zdele razumne, ko bo krize konec," je dejal eden od zdravnikov.
"V trenutku, ko bo ta bolnišnica zaprta, bomo praznovali," je dejal Donchin.
