Prihodnost Sirije v rokah razdrobljenih uporniških skupin

Državljanska vojna v Siriji je s padcem Asada dosegla ključni trenutek, s čimer se je končala njegova desetletja trajajoča vladavina, zaznamovana z represijo in korupcijo. Koaliciji opozicijskih sil je v manj kot dveh tednih uspelo prekiniti dolgotrajni zastoj in dramatično spremeniti potek konflikta, poroča portal Deutsche Welle.

Kot osrednja uporniška skupina se je postavila Hajat Tahrir al Šam (HTS) z Abujem Mohamedom Al Džolanijem na čelu. Islamistična oborožena skupina je bila ustanovljena leta 2011, takrat pod imenom Džabat al Nusra. Bila je podružnica Al Kaide, pri ustanovitvi je sodeloval tudi zloglasni kasnejši vodja skrajne Islamske države (IS) Abu Bakr al Bagdadi, ki je bil ubit leta 2019.

Skupina je znana po svoji džihadistični ideologiji in se je večkrat sprla tudi z drugimi opozicijskimi skupinami. Leta 2016 je Al Džolani preimenoval skupino v današnjo HTS in prekinil vezi z Al Kaido, čeprav sta si skupini ideološko še vedno blizu. Zaradi svoje ideologije in ravnanja Združeni narodi, ZDA, Turčija in drugi HTS označujejo za teroristično organizacijo. Se pa domneva, da jo je v zadnji ofenzivi podprla tudi Ankara, saj so zasledovali skupni cilj odstavitve Asada.

HTS je med državljansko vojno vzpostavila nadzor nad provinco Idlib. Zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic, med drugim pobijanja pripadnikov drugih skupin, pa ni nikoli dobile širše prepoznavnosti.

Al Džolani, ki se je kot član Al Kaide boril proti ameriškim vojakom v Iraku, je v zadnjem času spremenil svoje nastope in se predstavlja kot bolj zmeren voditelj. Prenehal je nositi turban, ob obisku Alepa pa je bil oblečen v navadno majico in hlače. Začel je uporabljati tudi svojo pravo ime Ahmed al Šara, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Njegova retorika je postala bolj odprta, zagotavlja, da se zavzema za Sirijo, v kateri bodo dobrodošli vsi Sirci – od sunitov do kristjanov.

Druga večja opozicijska skupina je Sirska nacionalna vojska (SNA), ki ima korenine v Svobodni sirski vojski (FSA). Pod okriljem SNA so se zbrale številne skupine z različnimi ideologijami, zato je skupina bolj razdrobljena. Veliko skupin znotraj SNA ohranja močne vezi s Turčijo, s katero delijo številne interese.

V okviru SNA deluje tudi vplivna uporniška skupina Ahrar al Šam, katere cilj je po padcu Asada vzpostaviti islamsko državo s šeriatskim pravom. SNA se je v preteklosti večkrat spopadel s kurdskimi silami na severu države in prevzel več ključnih krajev, kar je sicer tudi eden od ciljev Turčije, ki želi preprečiti močno prisotnost kurdskih sil v bližini njihove meje.

Kurdski borci, zbrani pod okriljem Sirskih demokratičnih sil (SDF), so tretja večja uporniška skupina, ki je pripomogla k padcu Asadovega režima. Pri SDF sicer delujejo še tudi nekatere arabske in druge etnične skupine. Skupina, ki je bila ustanovljena leta 2015, deluje pod vodstvom kurdskih milic YPG, v preteklosti pa je uživala podporo ZDA predvsem v boju proti IS. Po porazu Islamske države pa so sile prevzele nadzor nad mesti na severovzhodu.

Iz sveta pozivi k oblikovanju vključujoče vlade v Siriji

K mirni tranziciji in oblikovanju vključujoče vlade v Siriji so danes pozvali v Ankari in Parizu. Kitajska pa se zavzema za vzpostavitev stabilnosti v državi, ki jo je v zadnjih 13 letih pretresala državljanska vojna.

Turški zunanji minister Hakan Fidan se je danes zavzel za oblikovanje "vključujoče" nove vlade v Siriji, potem ko so uporniki pod vodstvom islamistične skupine Hajat Tahrir al Šam (HTS) v nedeljo zavzeli sirsko prestolnico in končali 14-letno vladavino predsednika Bašarja al Asada. 

"Pričakujemo, da se bodo mednarodni akterji, predvsem Združeni narodi, obrnili na sirsko ljudstvo in podprli vzpostavitev vključujoče vlade," je dejal v govoru veleposlanikom v Ankari, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot je še dejal Fidan, si želijo "novo Sirijo, ki bo imela dobre odnose s sosedami in bo v regijo prinesla mir in stabilnost", za to pa so pripravljeni nuditi potrebno podporo.

Turčija, ki podpira nekatere upornike v Siriji, je sicer zanikala podporo HTS. Država gosti več kot tri milijone sirskih beguncev in Ankara je že izrazila upanje, da jim bo padec Asadovega režima omogočil vrnitev domov.

"Rusija in Iran sta bila glavna podpornika Asadovega režima in sta soodgovorna za zločine nad sirskim ljudstvom. Izkazalo se je, da sta tudi nezanesljiva partnerja, saj sta Asada zapustila, ko jima ni več koristil," je dejal generalni sekretar Nata Mark Rutte.

Meni, da je konec Asadove vladavine trenutek veselja, a tudi negotovosti za prebivalce Sirije in regije. "Upamo na miren prenos oblasti in vključujoč politični proces. Pozorno bomo spremljali, kako se bodo uporniški voditelji obnašali med tem prehodom. Zagovarjati morajo vladavino prava, zaščititi civiliste in spoštovati verske manjšine," je še dodal. 

Države članice EU so v skupni izjavi pozvale k mirnemu in vključujočemu prenosu oblasti v Siriji. O posledicah tega za EU bodo že v četrtek razpravljali notranji, prihodnji ponedeljek pa še zunanji ministri držav članic. "Bolj kot kdajkoli prej je nujno, da vsi deležniki sodelujejo v vključujočem dialogu o vseh ključnih vprašanjih pod sirskim vodstvom, da bi zagotovili urejen, miren in vključujoč prenos oblasti," je Kaja Kallas zapisala v imenu EU. Pri tem je treba upoštevati resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2254 in voljo sirskega ljudstva, je dodala.

Vse akterje je v izjavi, o kateri se je uskladilo vseh 27 članic unije, pozvala, naj se vzdržijo nadaljnjega nasilja. Zaščititi je treba civiliste, predvsem pripadnike vseh manjšin, pa tudi tuje državljane, je dodala.

Francija bo podprla politično tranzicijo v Siriji in bo v prihodnjih dneh v državo poslala posebnega odposlanca, je za radio France Info danes dejal francoski zunanji minister Jean-Noel Barrot. Pri tem je poudaril, da bo podpora odvisna od izpolnjevanja zahtev, pri čemer je omenil spoštovanje pravic žensk, manjšin in mednarodnega prava. Tranzicija v Siriji ne sme pustiti prostora za ekstremizem in terorizem, je še dejal Barrot in dodal, da si Francija želi "urejeno in mirno tranzicijo".

Tudi v Pekingu so danes pozvali "vse pomembne strani" v Siriji, naj "najdejo politično rešitev za ponovno vzpostavitev stabilnosti v državi". Glede padca Asadovega režima pa je tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning novinarjem dejala, da pozorno spremljajo razvoj dogodkov v Siriji.

Na vprašanje, ali je Kitajska, ki je v zadnjih letih okrepila vezi s Sirijo, bila v stiku z Asadom, ki naj bi z družino pobegnil v Rusijo, Mao ni neposredno odgovorila, poroča AFP.