Današnji dan je v Beogradu zavit v žalost. Ob točno 8.41 zjutraj se je čez mesto zaslišal zvok sirene, ki je trajal natanko eno minuto. Ob tem so v vseh medijskih hišah za minuto prekinili program in poslali Srbiji ter regiji jasno sporočilo: "Da nikoli ne pozabimo 3. in 4. maj". Ob 8.41 na današnji dan leto nazaj je 13-letni deček namreč začel svoj morilski pohod.
Na prizorišče pred osnovno šolo so med prvimi prispeli starši ubitih otrok, piše Telegraf. S svečami v rokah in solzami v očeh so položili cvetje pred šolo v spomin na strašni dan, ki jim je odvzel otroka.
"Za nesmiselnim dejanjem, ki je v hipu ugasnilo življenja, prihodnost in sanje Ane, Sofije, Mare, Andrije, Bojane, Angeline, Eme, Katarine, Adriane in njihovega 'strica' Dragana je ostala praznina, a tudi strašno opozorilo celotni družbi, da z vsemi močmi zaščitimo naše otroke pred vsakim zlomom, nevarnostjo in grožnjo," je poudaril srbski predsednik Aleksandar Vučić, ki je na ta dan pred šolo v spomin umrlim postavil cvetje.
In kako velik pečat je ta tragedija pustila na Srbih, je bilo videti le 20 minut kasneje. Veliko število občanov Beograda se je v tihi povorki napotilo proti osnovni šoli, vsi so imeli v rokah sveče in rože. Pred šolo so zbrani odložili rože ter poljubili slike umorjenih. Na šoli je videti plakat z lastovko, okoli šole pa so nalepljene papirnate lastovke. Kot simbol svobode.
Nato se je zbrana povorka odpravila do parka Tašmajdan, kjer je pripravljena posebna razstava. Vse od osnovne šole pa do parka so na drevesih postavljene ptice, ki kažejo pot z napisom "prebujajoči se 3. maj". Na zaslonu v parku pa vsakega otroka prikazujejo diapozitivi z njihovimi fotografijami in opisom "sreča" ali "čisto srce" in podobno, piše Telegraf.
Razstavo je pripravila multidisciplinarna ekipa Spominskega centra v spomin na žrtve množičnega poboja. "Forum na Tašmajdanu je bil zamišljen kot prostor srečevanja in izmenjave misli, idej in čustev. Zamišljen je bil kot prostor za vzpostavitev dialoga o tem, kako so množični poboji prizadeli državljane Srbije," so sporočili za Telegraf.
Cilj Foruma je, da ljudje v javnem prostoru odkrito spregovorijo o potrebah, ki so jih imeli po tragedijah, o tem, ali so se družbe uspele odzvati na te potrebe, pa tudi o tem, kako naj se spominjamo tragedije.
"Ko so prvič prišli na našo osnovno šolo, so se kot prvošolčki, radovedni in ponosni, začeli šolati. Takrat smo jim obljubili, da jih bomo varovali in učili. Obljubili smo jim, da jih bomo iz Ribnikarja poslali kot mladostnike, varne, svobodne in pripravljene na to, kar jih čaka v življenju. Obljubili smo, da jih bomo varovali. In učili smo jih. In varovali smo jih. Nismo jih pa rešili. Prosimo, oprostite nam, ker nismo mogli izpolniti svoje obljube."
Objava na spletni strani osnovne šole Vladislava Ribnikarja v Beogradu