Nekaj ur po tem, ko so talibani vkorakali v afganistansko prestolnico Kabul in razglasili zmago, so se Afganistanci prebudili v nov svet – državo pod novim vodstvom. Vlada je padla, poročajo, da je predsednik Ašraf Gani le nekaj ur prej pobegnil – najverjetneje v Uzbekistan. Nekdanji predsednik Hamid Karzaj se je medtem ponudil, da bo vodil prenos oblasti na talibane.
Na posnetkih Al Jazeere je videti vodje talibanov, ki v predsedniški palači nagovarjajo novinarje, obkroženi z oboroženimi varnostniki. Tuji mediji navajajo, da je visoki funkcionar talibanov za področje varnosti zatrdil, da so predsedniško palačo prevzeli brez prelivanja krvi. "Vojne je konec," so bile njihove besede.
V novem videu, ki so ga danes, dan po zavzetju Kabula in razglasitvi zmage, objavili talibani, pa je drugi mož skupine dejal, da je sedaj čas za to, da poskrbijo za Afganistance in izboljšajo njihova življenja. "Sedaj je čas za preizkušnjo, svojemu narodu bomo služili, zagotovili mir, naredili kar se da za izboljšanje njihovih življenj," je obkrožen s skupino drugih borcev dejal Mulah Baradar Akhund, čigar besede povzema BBC.
Že včeraj je predstavnik talibanov Mohamed Naim v intervjuju za Al Jazeero sicer zagotovil, da talibani nočejo živeti v izolaciji, način in oblika vladanja pa da bosta znana kmalu. Kot je dodal, skupina spoštuje pravice žensk in manjšin ter svobodo izražanja v okviru šeriatskega prava. Želijo si mirnih odnosov z mednarodno skupnostjo, njegove besede povzemajo tuje tiskovne agencije.
Iskali naj bi nekdanje prevajalce
Medtem ko poskušajo v mednarodni javnosti pokazati zmeren obraz, iz nekaterih mest po državi prihajajo poročila o ravnanjih, ki zbujajo skrb. V mestu Balh denimo naj bi bila zaradi neprimernih oblačil ubita ženska, nek moški pa naj bi moral brez čevljev hoditi, dokler ni omedlel, ker je poslušal neislamsko glasbo, poroča BBC. Iz države prihajajo tudi poročila o tem, da talibani iščejo nekdanje prevajalce in druge, ki so bili povezani z ameriško vojsko.
A medtem ko ostaja še več neznank glede nadaljnjega poteka življenja v Afganistanu, je še vedno živ spomin na vlado talibanov med letoma 1996 in 2001, ko so vzpostavili ultra strogo različico šeriatskega prava.
Ta je med drugim vključevala prepoved dekletom, starejšim od 10 let, da bi obiskovala šolo, in ženskam, da bi bile zaposlene. Moški so morali nositi brade, ženske pa burko. Prepovedani so bili tudi televizija, glasba in kino. Ljudje so bili javno kamenjani zaradi prešuštva.
Gani: Zmagali so po razsodbi mečev in pušk
Medtem se je iz tujine oglasil tudi predsednik Ašraf Gani in priznal, da so talibani zmagali v vojni. Afganistan so zavzeli v vsega desetih dneh. "Talibani so zmagali po razsodbi njihovih mečev in pušk in so zdaj odgovorni za čast, lastnino in samoohranitev državljanov," je dejal Gani v zapisu na Facebooku.
Dejal je še, da se je umaknil, da bi preprečil prelivanje krvi. Kam se je zatekel, sicer ni povsem jasno. Po poročanju afganistanskih virov je pobegnil v Tadžikistan, po nekaterih navedbah pa morda v Uzbekistan.
Rusko veleposlaništvo v Kabulu pa je sporočilo, da je afganistanski predsednik iz države pobegnil z avtomobili in helikopterjem, ki so bili polni denarja. Nekaj denarja naj bi celo moral pustiti za seboj, saj da ni bilo dovolj prostora, je poročala ruska tiskovna agencija RIA.
"Kar zadeva propad (vladnega) režima, ga najbolj zgovorno simbolizira način, na katerega je Gani zbežal iz Afganistana," je dejal Nikita Iščenko, predstavnik ruskega veleposlaništva v Kabulu. "Štirje avtomobili so bili polni denarja, skušali so stlačiti še del denarja v helikopter, vendar za vse ni bilo prostora. Nekaj denarja je ostalo na asfaltu," je po poročanju agencije RIA dejal Iščenko.
Američani talibansko vlado pripravljeni priznati pod določenimi pogoji
Ameriško obrambno ministrstvo je sicer potrdilo, da se je poveljnik ameriških sil za Bližnji vzhod Kenneth McKenzie v Katarju sestal s člani talibanskega vodstva. Sogovornikom naj bi po poročanju dpa dal jasno vedeti, da bi napad na ameriške sile ali prekinitev operacije evakuacije preko letališča v Kabulu sprožil silovit odziv.
ZDA so še napovedale, da bodo priznale talibansko vlado v Afganistanu le, če bo ta spoštovala človekove pravice žensk iz se izogibala ekstremističnim gibanjem kot je Al Kaida.
ZDA so sicer pred zavzetjem Kabula zaključile evakuacijo veleposlaništva in osebje preselili na letališče, v diplomatskih prostorih pa odstranile zastavo. Podobno so storili tudi Britanci. Nad stavbami veleposlaništev obeh držav je zaplapolala talibanska zastava.
Britanski obrambni minister Ben Wallace je v pogovoru za Sky News zaradi tega izrazil razočaranje in dejal, da je to nekaj, česar si zagotovo niso želeli.
"Priznam, da talibani zdaj nadzorujejo državo. Ni vam treba biti politolog, da vidite, kaj se dogaja," je dejal. Hkrati pa je v odgovoru na novinarsko vprašanje zavrnil možnost, da bi se britanski vojaki vrnili v državo v boj proti talibanom. Tega nimajo v načrtu, je poudaril.
Dodal je, da je zdaj njihova prioriteta predvsem zagotoviti čim hitrejšo evakuacijo britanskih državljanov in Afganistancev, ki so povezani z Veliko Britanijo. "Naš cilj je okoli 1200 do 1500 odhodov na dan v skladu z zmogljivostjo naših letal in upam, da nam bo to uspelo vzdržati," je dodal.
Ameriški predsednik Joe Biden je medtem v Afganistan poslal dodatnih tisoč ameriških vojakov, ki naj bi pomagali pri evakuaciji ameriških državljanov iz te države.
Evropske države skušajo iz Afganistana hitro evakuirati svoje državljane
Tudi evropske države skušajo iz Afganistana hitro evakuirati svoje državljane in tudi tiste Afganistance, ki so jim pomagali med njihovim delovanjem v tej državi. Nemčija je danes v Kabul poslala novo letalo, podobno tudi Francija, Velika Britanija pa upa, da bo lahko na dan evakuirala od 1200 do 1500 ljudi.
Nemci so del svojega diplomatskega osebja že umaknili v Katar, v Kabul pa je zjutraj poletelo novo letalo, s katerim naj bi odpeljali nemške državljane in Afganistance, ki so povezani z Nemčijo. Na tem letalu je tudi skupina nemških vojakov, da bodo pomagali zagotoviti uspešno evakuacijo.
Še ena ekipa pa naj bi v Taškentu v Uzbekistanu vzpostavila točko za evakuirane. Gre za največjo evakuacijo nemške vojske in tudi najbolj nevarno, je sinoči opozorila nemška obrambna ministrica Annegret Kramp-Karrenbauer.
Francija bo svoje državljane in afganistanske sodelavce začela umikati v bazo v Združenih arabskih emiratih, je danes sporočila obrambna ministrica Florence Parly. Prvi polet iz Kabula nameravajo izvesti danes, je še dejala.
Tudi Slovenija podpisala mednarodni poziv talibanom za varen odhod iz Afganistana vseh, ki to želijo
Več kot 70 držav, tudi Slovenija, v skupni izjavi poziva k takojšnji vzpostavitvi varnosti in civilnega reda ter prosi talibane, naj dovolijo tistim, ki želijo oditi, da varno zapustijo domove.
"Glede na poslabševanje varnostnega položaja podpiramo, si prizadevamo in pozivamo vse strani, da spoštujejo in pospešijo varen in urejen odhod tujih državljanov in Afganistancev, ki želijo zapustiti državo," piše v izjavi, ki so jo v prvi vrsti talibanom namenile ZDA, pridružile pa so se ji članice EU in tudi druge države, od Avstralije do Sierre Leone in Ugande.
"Ti, ki so na položaju moči in oblasti po vsem Afganistanu, imajo odgovornost za zaščito življenj ljudi in lastnine ter za takojšnjo vzpostavitev varnosti in reda," so dodali. "Afganistancem in tujim državljanom, ki želijo zapustiti državo, je treba to omogočiti; ceste, letališča in mejni prehodi morajo ostati odprti, mir mora biti vzdrževan," so pozvali.
"Afganistansko ljudstvo si zasluži živeti v varnosti in dostojanstvu. Mednarodna skupnost je pripravljena pri tem pomagati," še piše v izjavi, ki jo je objavil urad Josepa Borrella.
O razmerah danes Varnostni svet ZN
Varnostni svet Združenih narodov (ZN) pa naj bi po poročanju nekaterih agencij danes razpravljal o situaciji v tej državi po talibanskem prevzemu oblasti. Britanski premier Boris Johnson je k temu pozval tudi Nato. Johnson se je sicer o dogajanju v Afganistanu včeraj pogovarjal tako z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom kot z generalnim sekretarjem ZN Antoniem Guterresom, so sporočili iz Johnsonovega kabineta.
Predaja afganistanskih vladnih sil je bila v nedeljo osupljivo hitra. Prestolnico so predali brez odpora, kar je med prebivalci mesta povzročilo paniko in strah pred maščevanjem talibanov.
Situacija je sicer kaotična po vsej državi, iz katere že prihajajo poročila o maščevalnih pohodih nad tistimi, ki naj bi bili povezani z afganistansko vlado ali tujimi silami, ter tistimi, ki se nočejo povsem pokoriti novi oblasti.
Skupina se je sicer na severu Pakistana pojavila v začetku 90. let preteklega stoletja, po umiku sovjetskih enot iz Afganistana. Sprva naj bi pretežno paštunsko gibanje vzniknilo v verskih šolah, ki so se večinoma financirale z denarjem iz Savdske Arabije in pridigale strogo verzijo sunitskega islama.
V kasnejših letih so talibani hitro razširili svoj vpliv, zavzeli različne pokrajine v Afganistanu in nazadnje leta 1996 tudi Kabul. Do leta 1998 so nadzorovali 90 odstotkov države.
Svet je zares postal pozoren nanje leta 2001, ko so bili po napadih 11. septembra v New Yorku deležni obtožb, da so nudili zatočišče Osami bin Ladnu in njegovi skrajni skupini Al Kaida. To je tudi vodilo v napad koalicije držav pod vodstvom ZDA na Afganistan, kjer je režim talibanov kmalu padel.
KOMENTARJI (1033)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.