Prepoved motorjev na notranje izgorevanje: 'Samomor in darilo kitajski industriji'

Na zavoro pri popolni elektrifikaciji bi stopili tudi Italijani in Nemci, ki menijo, da je prehod na brezogljično mobilnost v 12 letih preambiciozen. 

Pri Volkswagnu pa z načrti Evrope nimajo težav. V podjetju nameravajo namreč izdelavo električnih avtomobilov v svoji zeleni zavezi dvigniti na 70 odstotkov že do leta 2030.

"Mi to odločitev pozdravljamo, a hkrati opozarjamo, da za nas neke spremembe ni," je povedal Andrej Hrastar iz ID Huba v Ljubljani. 

Da avtomobilska industrija druge izbire kot slediti trendu elektrifikacije niti nima, meni evroposlanec Klemen Grošelj, ki je uredbo v februarju podprl. "Jaz verjamem, da bo na koncu dosežen nek kompromis, ki bo omogočil, da bo EU dosegla te podnebne cilje," je povedal. 

Pri tem na AMZS opozarjajo, da nova mobilnost, kakršnakoli bo, ne sme biti slabša od te, ki jo imamo danes. "Da bo enako dostopna in da bo bolj trajnostna," je dejal predsednik AMZS Andrej Brglez in dodal, da "smo tako zelo v zaostanku, da karkoli naredimo, bo super".

Pojasnil je še, da nekatere ocene kažejo, da bi lahko v Evropi elektrificirali zgolj eno tretjino voznega parka, in ocenil, da bi se za preostanek morali preusmeriti v sintetična goriva in vodik. 

V evropski ljudski stranki medtem dvomijo v brezmadežnost električnih avtomobilov. "Zaman je, kar počnejo Nemci, da kurijo lignit, na drugi strani pa uporabljajo električne avtomobile," meni poslanec Evropskega parlamenta Franc Bogovič. 

Hkrati pa svarijo še pred Havana efektom – pojavom, ko bodo ceste zaradi nezmožnosti nabave novih avtomobilov preplavili starodobniki. "Trenutno je cena električnega vozila nad ceno vozila z notranjim izgorevanjem," je pojasnil Hrastar. Pri tem je izpostavil, da se strošek avtomobila lahko zniža na dolgi rok. Težava pa lahko ostane pri dostopu do polnilnic. 

Lani je bil v Sloveniji med novo registriranimi električnimi avtomobili vsak 20. avtomobil.