Premraženi in v upanju na boljši jutri: 'Naše življenje doma ni varno'

"Ne želim ostati v Iraku, ker je življenje tam težko. Naše življenje doma ni varno, kot vidite – glede ISIS in vsega drugega," je za Associated Press povedal 27-letni iraški migrant Ahmad Rebaz. Dejal je, da je njegova žena pred kratkim rodila njunega drugega otroka v bližnjem beloruskem mestu Grodno. 

8. novembra je namreč velika skupina migrantov, večinoma iraških Kurdov, obtičala v Belorusiji na meji s Poljsko. Večina migrantov beži pred nemiri in brezupom doma, želijo pa si priti v Nemčijo ali druge zahodnoevropske države. 

Ko temperature padejo pod ledišče, življenje na meji postaja vedno bolj zahtevno. Kljub ogrevanemu skladišču je notri tako hladno, da morajo ljudje nositi debela, topla oblačila in bunde. "Migranti potrebujemo takojšnjo pomoč, ker je zunaj vedno bolj mrzlo," je dejal Zanyar Dlshad, 18-letnik iz Iraka, ki živi v logističnem centru in upa, da bo prišel v Evropo. "Tako je mrzlo, da ne verjamem, da bodo ljudje tukaj še dolgo zdržali," je dejal. 

Medtem ko večina migrantov pravi, da želijo priti v Nemčijo, nekaterim je vseeno, v kateri državi se bodo ustalili, pomembno jim je le, da se ne vrnejo v Irak. "Če nam Belorusija, Rusija, Poljska, Litva ali katera koli druga država omogoči državljanstvo, bom sprejel. Zame ni razlike. Toda nikoli več se ne bom vrnil v Irak," je dejal Farhad Mahamad, 34-letni migrant iz iraškega Kurdistana.

Nekateri so se od svojih načrtov vstopa v EU že poslovili, saj so Belorusijo zapustili z evakuacijskimi leti, ki jih je organizirala iraška vlada. Stanje na mejnem prehodu Kuznica-Bruzgi, ki je bila prejšnji mesec nekaj dni prizorišče dramatičnih spopadov med poljskimi policisti in migranti, je sedaj povsem mirno. Vendar tisti, ki so v migrantskem centru, pravijo, da se bodo še naprej borili z nizkimi temperaturami, saj upajo, da jim bo uspelo priti na Poljsko. 

Medtem je EU beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka obtožila, da izvaja hibridni napad na unijo. Uradniki pravijo, da vabi na tisoče migrantov v Belorusijo z obljubo, da jim bo pomagal priti v EU, tako pa bi jih uporabil kot žrtve v maščevanju za sankcije EU proti njegovi avtoritarni vladi. Belorusija je načrtno ustvarjanje krize zanikala.

Po podatkih beloruskega Rdečega križa je v logističnem centru Bruzgi nastanjenih 600 migrantov. Gre za skladiščni objekt, kjer so postavili improvizirani kamp – dali so jim vzmetnice in šotore. Beloruske oblasti in beloruski Rdeči križ so jim zagotovili hrano in druge potrebne zaloge.

Glede vdora migrantov je Poljska zavzela ostro stališče, okrepila varovanje meja in v Belorusijo vrnila tiste, ki so poskušali prestopiti mejo. Poljski pristop je v veliki meri naletel na odobravanje drugih držav EU, ki želijo ustaviti nov val migracij, vendar pa so ga kritizirale skupine za človekove pravice. Po drugi strani so beloruske oblasti Poljsko in druge evropske države kritizirale tudi zaradi slabega ravnanja z migranti, a hkrati so si prizadevale, da bi jih vrnili v matične države in ustvarile dostojne življenjske pogoje za tiste, ki ostanejo na mejnem prehodu Bruzgi. 

Nevladna organizacija Human Rights Watch pa je ocenila, da sta tako Belorusija kot Poljska odgovorni za resne kršitve človekovih pravic pri ravnanju z migranti in prosilci za azil na meji med državama, beloruski mejni stražarji morda celo mučenja.