Golob nezadovoljen z ukrepi EU na področju energije: Biti moramo bolj odločni

Premier Robert Golob je v Evropskem parlamentu nastopil v okviru razprav iz cikla To je Evropa, v katerih voditelji članic EU predstavijo svoje vizije o prihodnosti povezave. V evropskem parlamentu so slovenskega premierja napovedali kot enega vodilnih strokovnjakov na področju energetike.

Kot je Golob uvodoma poudaril, želi govoriti o skupni prihodnosti EU, saj verjame v moč povezovanja, sodelovanja in enotnosti. Skupnost je po njegovih besedah lahko uspešna le, ko je enotna in odločna, še posebej v trenutnih razmerah, ko je Evropa na preizkušnji. Izpostavil je vojno v Ukrajini, ki ima posledice tudi za nas. "Ne samo energetska kriza in cene, soočeni smo z gospodarsko krizo, rekordno inflacijo," je dejal Golob. 

V nadaljevanju je poslancem predstavil svoje preteklo delo v energetiki. Dejal je, da je bila Evropa do zdaj prekomerno odvisna od enega vira, sedaj pa se soočamo s posledicami. "Kljub temu, da smo se hitro odzvali, to ni dovolj." Izpostavil je špekulacije na energetskih trgih in poudaril, da ni povsem zadovoljen s predlogi ukrepov, ki jih je pripravila Evropska komisija. Po njegovem mnenju moramo biti veliko bolj odločni. Spomnil je na današnje izredno zasedanje ministrov za energetiko in izrazil upanje, da bodo ti vendarle dosegli dogovor o omejevanju cen plina.

Predsednik slovenske vlade kot edini način za prihodnost in edino pot do energetske neodvisnosti vidi zeleni prehod, ki bo po njegovih besedah vodil tudi v znižanje cen energentov. "Če združimo vetrni potencial severa s sončnim juga ter v mešanico dodamo še hidroenergijo, nam bo uspelo," je ocenil.

Spregovoril je tudi o razlogih za vstop v politiko in poudaril pomen spoštovanja vladavine prava. Nazadnje se je Golob dotaknil še teme širitve EU na Zahodni Balkan. Kot je dejal, je EU pokazala enotnost in odgovornost v primeru ruske agresije, kar pozdravlja. Pridružitveni proces za države predstavlja upanje v novo in boljšo prihodnost, meni Golob. 

Zahodni Balkan je po njegovih besedah vse od začetka ruske agresije izpostavljen velikim pritiskom in propagandi. Pridružitev EU bo, kot meni Golob, prispevala k politični stabilnosti te regije. Pri tem je izpostavil predvsem Bosno in Hercegovino, ki je bila v preteklosti že žrtev agresije. "Članstvo v EU spremeni vse." 

Po nagovoru Goloba tako pohvale kot kritike

Evropski poslanci so v razpravi po nagovoru premierja Roberta Goloba ocenili, da je nova slovenska vlada s prizadevanji za spoštovanje vladavine prava Slovenijo ponovno postavila v osrčje Evrope. Slišati pa je bilo tudi kritike, predvsem iz vrst EPP. V imenu politične skupine EPP je portugalski evropski poslanec Paulo Rangel v luči skorajšnjega vstopa Hrvaške v schengensko območje opozoril, da bi bilo najslabše znamenje, če bi Slovenija uvedla nadzor na notranji meji. V kritičnem nastopu je izrazil tudi zaskrbljenost zaradi stanja svobode medijev in zaradi spreminjanja zakona o RTV Slovenija.

Omenil je tudi glasovanje evropskih poslancev iz vladnih strank o resoluciji Evropskega parlamenta o Rusiji kot državi, ki podpira terorizem. Rangel je opozoril še na odstop notranje ministrice Tatjane Bobnar ter vprašal, ali lahko Golob zagotovi, da bo vlada po njenem odstopu ostala stabilna.

Milan Brglez je v imenu politične skupine S&D izrazil veselje, da vlada premierja Goloba tudi z razpravo v Strasbourgu dokazuje, da je Slovenija del jedrne Evrope in prizadevanj za bolj povezano in solidarno Evropo. Iskrena zavezanost tem vrednotam se najbolje pokaže v času velikih preizkušenj, je dejal in dodal, da se je Slovenija aktivno vključila v iskanje skupnega izhoda iz energetske krize, kjer kot mala država dobro razume, da je rešitev lahko le skupna, solidarna in evropska.

Tudi Stephane Sejourne, vodja politične skupine Renew, katere del je Gibanje Svoboda, je v nastopu izrazil pohvale Sloveniji, ki po njegovih besedah z novo vlado navdušuje z evropsko angažiranostjo. "Postala je zgled, ki mu velja slediti na področju evropskih integracij," je dejal.

Zadovoljstvo, da je Slovenija z novo vlado obrnila nov list, je izrazil tudi Philippe Lamberts (Zeleni). "V EU smo bili deležni dovolj kršitev vladavine prava in človekovih pravic, pomembno je, da se to ne dogaja v še eni državi članici," je dejal. Pozdravil je tudi, da je nova slovenska vlada začela rušiti ograjo na meji, saj bodeča žica v migrantski krizi ni rešitev.

Najbolj ostra pa je bila v razpravi slovenska evropska poslanka Romana Tomc (EPP/SDS), ki je Golobu očitala avtokratske prijeme in ga pozvala, naj se odreče rušenju demokracije in vzpostavljanju avtoritarnega sistema v Sloveniji. Kot je dejala, skuša njegova vlada v Sloveniji vzpostaviti popolno oblast v vseh institucijah in utišati kritične medije. To, kar počne Golob, je daleč od demokracije, ni v skladu z evropskimi vrednotami, uničevanje demokracije in brutalni posegi v medijski prostor bi morali skrbeti tudi evropske institucije, je opozorila poslanka.

Golob se je po oceni Franca Bogoviča (EPP/SLS) zatekel na "svoje področje" - energetiko, pri čemer je manjkalo jasno stališče do gradnje drugega bloka NEK. Po oceni poslanca je premier sicer pričakovano, a povsem po nepotrebnem precej obračunaval s prejšnjo vlado.

Bolj malo je premier povedal tudi o aktualnih problemih in izzivih za EU in Slovenijo, meni Bogovič. Nesprejemljivo pa je Golobovo mnenje, da je sedanji evropski kmetijsko-prehranski model povsem neprimeren, meni poslanec, ki ob tem dodaja: "Upam, da energetiki ne bodo urejali evropskega prehranskega modela, sicer bo v Evropi in Sloveniji ogrožena tudi prehranska varnost."

Ljudmila Novak (EPP/NSi) je opozorila, da jo ob odstopu notranje ministrice Tatjane Bobnar zelo skrbi stanje pravne države v Sloveniji ter izrazila upanje, da bo Golob zagotovil neodvisno sodstvo in neodvisno ter zakonito delovanje policije. Glede govora je izpostavila omembo nadaljnje podpore Ukrajini in širitev EU na Zahodni Balkan, ki je potrebna za zagotavljanje evropske varnosti in gospodarske rasti.

V razpravi sta sodelovala tudi tudi Matjaž Nemec (S&D) in Irena Joveva (Renew), ki je pozvala k več enotnosti EU pri odzivanju na energetsko krizo. Nemec pa je poudaril pomen prizadevanj Slovenije za širitev na Zahodni Balkan in za podelitev statusa kandidatke za članstvo BiH. Ob tem je evropske voditelje pozval, naj BiH prižge zeleno luč na vrhu konec tedna. Po nastopu premierja Goloba je v razpravi sodelovalo tudi več evropskih poslancev iz Hrvaške, med njimi Ladislav Ilčič (skupina evropskih konservativcev in reformistov), ki ga je ob skorajšnjem vstopu sosednje države v schengen zanimalo, zanimalo kakšen bo slovenski prispevek pri varovanju skupne zunanje meje EU.

Srečanje s predsednico parlamenta 

Pred nagovorom evroposlancev se je premier srečal s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola, s katero sta imela tudi skupno izjavo. Kot so sporočili iz premierjevega kabineta, se je Golob v Strasbourgu srečal tudi z evropskimi poslanci iz Slovenije, na programu pa je imel med drugim tudi srečanji s predsedujočo politično skupino Renew Stephanom Sejournejem in s člani te skupine.

Premier se je v okviru obiska v Evropskem parlametu srečal tudi s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Govorila sta o nujnosti, da se danes doseže dogovor o učinkovitem mehanizmu korekcije cen plina.

Evropski poslanci so med drugim razpravljali tudi o podkupovalni aferi, ki pretresa Evropski parlament in v središču katere se je znašla tudi ena od podpredsednic te institucije Eva Kaili. Na plenarnem zasedanju v Strasbourgu so s 625 glasovi za, enim proti in dvema vzdržanima izglasovali njeno razrešitev.