Parlamentarna skupščina Sveta Evrope (PS SE), ki jo sestavljajo izvoljeni predstavniki parlamentov 46 držav članic, v resoluciji pozdravlja izpustitev Juliana Assangea in dejstvo, da se je znova združil s svojo družino.
Ob tem poudarja, da ostaja globoko zaskrbljena zaradi nesorazmerno strogega ravnanja z Assangeom ter da se boji, da bodo ti ukrepi imeli odvračilni učinek in ustvarili vzdušje samocenzure pri novinarjih. Resolucija poziva tudi k reformi ameriške zakonodaje o vohunjenju in boljši zaščiti žvižgačev.
Islandska poslanka Thorhildur Sunna Aevarsdottir, ki je v PS SE pripravila poročilo o Assangeu, je v razpravi pred glasovanjem poudarila, da Julian Assange in njegov primer ustrezata definiciji političnega zapornika.
Objavil dokumente o ameriških vojnah v Iraku in Afganistanu
ZDA so svetovno znanega aktivista preganjale, ker je prek platforme WikiLeaks s pomočjo pripadnice ameriške vojske Chelsea Manning leta 2010 objavil množico dokumentov o ameriških vojnah v Iraku in Afganistanu.
Zadnja leta se je med bivanjem v zaporu na obrobju Londona boril proti izročitvi ZDA. Pred tem je še sedem let preživel v izgnanstvu na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, dokler mu niso odvzeli azila in ga aprila 2019 zaprli. Sporazum o priznanju krivde z ameriškim pravosodnim sistemom mu je junija omogočil, da je zapustil Združeno kraljestvo in odpotoval na Saipan, ozemlje ZDA v Tihem oceanu, kjer ga je sodnik obsodil na zaporno kazen, ki jo je že odslužil v predkazenskem postopku. Nato se je vrnil v Avstralijo.
Assange je na torkovem zaslišanju v odboru za človekove pravice Sveta Evrope, svojem prvem javnem govoru po izpustitvi na prostost, dejal, da je na prostosti le zato, ker je priznal krivdo za opravljanje novinarskega dela.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.