Pirc Musar: Samo Ukrajina lahko odloči, kakšen mirovni načrt je sprejemljiv

Nemški kancler Olaf Scholz je pred današnjim začetkom mirovne konference za Ukrajino v Švici izrazil upanje, da bi ta postavila temelje za nadaljnja mirovna pogajanja, na katerih bi sodelovala tudi Rusija, ki sicer na konferenco ni bila povabljena. Ob tem je potrdil, da je Nemčija zadržana pri pogajanjih o uvedbi novih sankcij EU proti Rusiji.

"To je diplomatska rastlina, ki jo zalivamo, da bo lahko zrasla," je Scholz dejal ob robu vrha sedmih najrazvitejših gospodarstev sveta (G7), ki se danes končuje na jugu Italije. Ob tem je izrazil upanje, da bi v prihodnjih prizadevanjih za mir sodelovala tudi Rusija. Njene zaveznice, vključno s Kitajsko, ki se ravno tako ne bo udeležila konference v Švici, pa je pozval, naj pritisnejo na Moskvo.

Scholz je prav tako potrdil, da je Nemčija zadržana pri pogajanjih o uvedbi novih sankcij EU proti Rusiji. "Ne blokiramo sankcij, temveč tako kot pri vseh drugih svežnjih sankcij intenzivno sodelujemo z vsemi in si želimo zagotoviti, da bo to izvedeno čim bolj pragmatično," je dejal za nemško radiotelevizijo ZDF. Namen novih sankcij EU naj bi bil predvsem, da se Rusiji prepreči morebitno izogibanje doslej sprejetim sankcijam, zlasti glede pridobivanje zahodne tehnologije, ki bi jo ruska obrambna industrija lahko uporabila za proizvodnjo orožja. 

V luči tega je Scholz ob robu vrha G7 pojasnil, da je cilj nemške vlade zagotoviti, da bo nemško gospodarstvo v tretje države lahko še naprej izvažalo blago, za katerega je prepovedan izvoz v Rusijo. Pri tem je bil kritičen do primerjav Nemčije in Madžarske, ki pogosto nasprotuje uvedbi novih sankcij proti Rusiji. Diplomati v Bruslju so namreč nedavno navedli nemške pomisleke kot glavni razlog, zakaj pogajanja o novih sankcijah EU proti Rusiji še niso končana.

V Švici se začenja dvodnevna mirovna konferenca za Ukrajino

Scholz in številni drugi voditelji skupine G7 se bodo ob današnjem zaključku vrha na jugu Italije preselili v švicarsko letovišče Bürgenstock ob Luzernskem jezeru, kjer se bo popoldne začela dvodnevna mirovna konferenca za Ukrajino.

Na njej bo sodelovalo okoli 90 držav, tudi Slovenija, medtem ko Rusija ni bila povabljena. Cilj konference je po besedah predsednice Švice Viole Amherd doseči pravičen in trajen mir za Ukrajino v skladu z mednarodnim pravom.

Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer v petek predstavil ruske pogoje za končanje vojne v Ukrajini. Ti vključujejo umik ukrajinske vojake iz regij Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje, ki si jih je Moskva nezakonito priključila, in opustitev prizadevanj Kijeva za vstop v zvezo Nato.

Ukrajina, ki končanje vojne med drugim pogojuje z umikom ruske vojske z vseh ukrajinskih ozemelj, vključno s polotokom Krim, je predloge Putina označila za žaljive. Scholz je menil, da Putin z njimi sploh ni mislil resno, njegov predlog pa označil za "vključitev imperialističnega ropa v dokumente".

Pirc Musarjeva: samo Ukrajina odloči, kakšen mirovni sporazum je zanjo sprejemljiv

Ob prihodu je predsednica Pirc Musar poudarila, da "agresija Ruske federacije proti Ukrajini predstavlja resno grožnjo svetovnemu redu, ki temelji na mednarodnem pravu". "To neizzvano vojno dejanje proti suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine se mora ustaviti, ruske enote v Ukrajini pa se morajo umakniti na mednarodno priznane meje med Ukrajino in Rusko federacijo," je dejala.

Kljub dejstvu, da Rusija na vrhu ne sodeluje, je prepričana v nujnost in smotrnost izvedbe mirovnega vrha. "Naše srečanje je del daljšega procesa, tekom katerega bo zagotovo del pogovorov postala tudi Ruska federacija. Drugače ne gre. Pogovarjati se moramo," je poudarila.

Želi si, da bi pogovorili prinesli konkreten napredek, se pa zaveda, da je do razpleta te krvave vojne še dolga pot. A dejstvo je, da je Ukrajina je žrtev ruske agresije, in kot je dejala, lahko samo Ukrajina odloči, kakšen mirovni sporazum in kakšna vsebina sta zanjo sprejemljiva. "O tem pogoju se ni mogoče pogajati," je dejala.

Po besedah predsednice Pirc Musar bi Slovenija pozdravila vsak konkreten načrt, ki bi utrl pot pogovorom za končanje vojne in vzpostavitev miru v Ukrajini. Pri tem bi lahko tudi dejavno sodelovala. "Naša močna motivacija temelji na naši neomajni podpori Ukrajini. Slovenija je Ukrajini stala ob strani na vsakem koraku od začetka agresije in jo bo še naprej podpirala z razvojno in humanitarno pomočjo. Hkrati pa imamo kot nestalna članica Varnostnega sveta in država brez kolonialne preteklosti dobre stike s t. i. globalnim jugom," je dejala.

Slovenija pripravlja tudi dvostranski varnostni sporazum z Ukrajino, hkrati pa predsednica pozdravlja tudi napredek pri pristopnih pogajanjih z Ukrajino in Moldavijo, ki naj bi se začela konec junija. Predsednica bo danes in v nedeljo opravila tudi več dvostranskih srečanj s svetovnimi voditelji. Danes se bo tako sestala z gostiteljico mirovnega vrha, švicarsko predsednico Violo Patricio Amherd.