Predsednik vlade Robert Golob se je danes v predsedniški palači Marinski v Kijevu udeležil vrha o ruski odgovornosti za zločine v Ukrajini. V pogovorih s predsedniki držav in vlad je ponovno obsodil neizzvano in nepotrebno vojno ter poudaril, da se je Slovenija pridružila skupini držav za ustanovitev posebnega sodišča za ruske zločine nad Ukrajino.
"Grozodejstva, storjena v Buči in drugod po Ukrajini, predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Nedolžni civilisti so bili izpostavljeni brutalnemu nasilju in grozotam, ki so pustile trajen pečat v skupnostih in v kolektivni zavesti ukrajinskega naroda," je povedal Golob.
"Prizadevati si moramo za svet, v katerem se spoštuje mednarodno pravo in je zadoščeno pravici. Le tako bomo dosegli pravičen in trajen mir," je pozval. Ob tem je dodal, da je storilce treba privesti pred sodišče in na takšen način zagotoviti, da se takšna grozodejstva nikoli več ne bodo ponovila.
Slovenija je odločna zagovornica mednarodnega kazenskega prava in Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) ter, kot poudarjajo v kabinetu premierja, Ukrajini na vse načine pomaga pri njenih prizadevanjih za odgovarjanje za najhujša kazniva dejanja.
"Pozdravljamo izdajo naloga ICC za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina in ruske komisarke za pravice otrok zaradi nezakonite deportacije ukrajinskih otrok v Rusijo. Gre za obžalovanja in obsojanja vredno taktiko s strani Rusije. Otroci so tisti, ki bi jih morali še posebej varovati z vsemi možnimi sredstvi," so še sporočili v kabinetu predsednika vlade.
"Želimo izkazati politično podporo v luči vsestranske pomoči Slovenije Ukrajini v težkih časih ruske vojaške agresije," je dejal Robert Golob ob dopoldanskem prihodu v Kijev. "Želimo tudi potrditi našo zavezanost politiki ozemeljske celovitosti Ukrajine v okviru njenih mednarodno priznanih meja. Zagotovili bomo nadaljnjo humanitarno pomoč in prispevali pri povojni obnovi."
Slovenija je zainteresirana za sodelovanje pri okrevanju Ukrajine, je v pogovoru z ukrajinskim predsednikom Zelenskim poudaril Golob. Pri tem je izpostavil, da se je pripravljena angažirati pri povojni obnovi regije Harkov, predvsem mesta Izjum. Mesto Harkov je pobrateno z Mariborom, tamkajšnji slovenski konzulat pa je v prvih dneh agresije na Ukrajino ruska raketa uničila, so spomnili v kabinetu predsednika vlade.
Golob in Zelenski sta govorila tudi o ukrajinskem približevanju EU in zvezi Nato. "Slovenija pozdravlja odločitev Evropskega sveta o podelitvi kandidatskega statusa Ukrajini. Gre za pomemben signal ukrajinskemu narodu, da ruska agresija ne bo ustavila njihovega upanja po svobodnem in demokratičnem svetu," je še poudaril.
Ukrajina je za članstvo v EU zaprosila februarja lani, status kandidatke pa je skupaj z Moldavijo dobila junija 2022 na vrhu v Bruslju. Septembra lani je nato Kijev vložil prošnjo za vstop v zvezo Nato po hitrem postopku. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je odtlej večkrat dejal, da se zaveznice strinjajo, da je prihodnost Ukrajine v Natu, a da gre pri tem za dolgoročno perspektivo.
Slovenski premier se je v Kijevu srečal tudi s predsednikom ukrajinske vlade Šmihalom. Izrazil je polno politično podporo ukrajinskemu državnemu vrhu in solidarnost z ukrajinskim narodom.
Tudi Šmihalu je dejal, da Slovenija zdaj razmišlja o tem, kako sodelovanje, ki se je vzpostavilo v času ruske agresije, nadgraditi v povojnem obdobju. Ukrajinski trg slovenskim podjetjem namreč ni nepoznan in bilo bi dobro, da se že zdaj nastavijo trdni temelji prihodnjih gospodarskih odnosov, je dejal Golob.
Sicer pa se je predsednik vlade s svojim gostiteljem dotaknil tudi zunanjepolitičnih tem, med drugim kandidature Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN, in se zahvalil ukrajinski strani za podporo slovenskim prizadevanjem pred bližajočimi se volitvami v VS ZN v New Yorku.
Golob tudi na slovesnosti v Buči
Predsednik vlade se je udeležil slovesnosti v spomin na žrtve ruske invazije. Na slovesnosti so se pred cerkvijo Sv. Andreja prvega v Buči žrtvam, poleg Goloba in Zelenskega, poklonili še slovaški premier Eduard Heger ter predsednica Moldavije Maia Sandu in hrvaški premier Andrej Plenković.
Golob je opozoril, da so se ruske sile znesle nad nedolžnimi ljudmi, vojna pa ne more biti izgovor za brezpravje in nekaznovanost. "Ni lahko biti na tem mestu. Eno je slišati o tem, kar se je tu zgodilo. Drugo pa je dejansko biti tukaj in to začutiti. In ko to doživiš, se zamisliš o veliko stvareh. O tem, kdo smo mi kot ljudje. In o tem, kaj je prav in kaj ni," je dejal Golob.
"Zato je prav, da mi vsi stojimo z vami v tej uri resnice. Naša dolžnost je, da vam pomagamo v vašem pravičnem boju za svobodo. Naša obveznost je tudi, da vas podpremo v iskanju pravice, saj za agresijo in vojne zločine ne more biti opravičila, ampak samo pravična kazen," je dodal.
Opozoril je, da so se ruski vojaki v Buči znesli nad nedolžnimi ljudmi ter da vojna ni in ne more biti izgovor za brezpravje in nekaznovanost. "Tudi vaša zastava je zdaj naša zastava. V Sloveniji jo imamo izobešeno pred vsemi vladnimi uradi, tudi pred mojim uradom predsednika vlade. Danes smo vsi mi Ukrajinci in smo povezani kot še nikoli. Slava Ukrajini," je sklenil Golob, ki je del govora povedal v ukrajinskem jeziku.
To je prvi Golobov obisk Ukrajine, odkar je Rusija februarja lani začela invazijo. V Kijev je pripotoval z vlakom iz Poljske, njegova sopotnika pa sta bila tudi hrvaški in slovaški kolega, Plenković in Heger.
V drugem delu obiska v Ukrajini se je premier Golob srečal s predsednikom ukrajinskega parlamenta Ruslanom Štefančukom. Izpostavila sta pomen medparlamentarnega sodelovanja in skupin prijateljstva za utrjevanje dvostranskih odnosov. Predsednik vlade je ob tem spomnil na lanskoletni obisk podpredsednice ukrajinskega parlamenta Olene Kondratiuk v Sloveniji. Zavzel se je za še več takšnih stikov, ki lahko pomembno prispevajo k boljšemu medsebojnemu poznavanju in zbližanju obeh narodov, slovenskega in ukrajinskega, so sporočili z Urada vlade za komuniciranje. Predsednik vlade dr. Robert Golob se je v zaključku obiska v predsedniški palači Marinski v Kijevu udeležil vrha o ruski odgovornosti za zločine v Ukrajini. Odločno je obsodil neizzvano in nepotrebno vojno ter poudaril, da se je Slovenija med drugim pridružila skupini držav za ustanovitev posebnega sodišča za ruske zločine nad Ukrajino. "Grozodejstva, storjena v Buči in drugod po Ukrajini, predstavljajo hudo kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava. Nedolžni civilisti so bili izpostavljeni brutalnemu nasilju in grozotam, ki so pustile trajen pečat v skupnostih in v kolektivni zavesti ukrajinskega naroda," je na vrhu povedal dr. Golob. Dodal je, da je storilce treba privesti pred sodišče in tudi na takšen način zagotoviti, da se takšna grozodejstva nikoli več ne ponovijo.
Slovenija je odločna zagovornica mednarodnega kazenskega prava in Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) ter Ukrajini na vse načine pomaga pri njenih prizadevanjih, da odgovorni za najhujša kazniva dejanja odgovarjajo. Pozdravljamo izdajo naloga ICC za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina in ruske komisarke za pravice otrok zaradi nezakonite deportacije ukrajinskih otrok v Rusijo. Gre za obžalovanja in obsojanja vredno taktiko s strani Rusije. Otroci so tisti, ki bi jih morali še posebej varovati z vsemi možnimi sredstvi.
"Prizadevati si moramo za svet, v katerem se spoštuje mednarodno pravo in je zadoščeno pravici. Le tako bomo dosegli pravičen in trajen mir," je pozval dr. Golob.
Predhodni vladni obiski
Že lani poleti je Ukrajino obiskala zunanja ministrica Tanja Fajon, novembra pa je bil tam obrambni minister Marjan Šarec. Kmalu po začetku ruske invazije je marca lani Kijev obiskal takratni slovenski premier Janez Janša, in sicer skupaj s premierjema Poljske in Češke. Janša je bil v ukrajinski prestolnici tudi v ponedeljek, srečal pa se je s predsednikom ukrajinske vlade Denisom Šmihalom.
Golob je ob prvi obletnici ruske invazije podporo in pomoč Ukrajini kot žrtvi agresije izpostavil kot moralno obvezo, pa tudi kot nekaj, kar je v skladu z Ustanovno listino ZN. Napovedal je, da bo Slovenija Ukrajini še naprej pomagala na vse možne načine.
Slovenija je po navedbah vladnega urada za komuniciranje (Ukom) Ukrajini lani namenila za skoraj 30 milijonov evrov pomoči, od humanitarne in materialne do neposredne pomoči ukrajinskim beguncem v Sloveniji. Za njihovo oskrbo in integracijo je namenila 20,5 milijona evrov.
Ukrajini je donirala tudi 35 bojnih vozil pehote M80A in 28 tankov M-55S, torej dovolj opreme za en mehanizirani in en oklepni bataljon. Slovenija je dobavila še nekaj streliva, v kratkem pa se bo pridružila skupnemu naročanju streliva, o katerem so se 20. marca dogovorile članice EU in Norveška. Golob je ob robu nedavnega vrha EU menil, da bi morala Slovenija sodelovati tudi pri proizvodnji streliva za Ukrajino.
