Predsednik, ki se je primerjal z Rockyjem Balboo in ameriško gospodarstvo ohranil v ravnotežju

Odkar je stopil na politično prizorišče, okoli Trumpa ni manjkalo škandalov. V zadnjih letih ni minil teden, ne da bi krvavo obračunal s političnimi nasprotniki ali katerokoli etnično skupino. V nasprotju s pričakovanji njegova priljubljenost ni povsem potonila, in eden glavnih razlogov za to je, da je do pojava covid-19 ameriško gospodarstvo dajalo solidne rezultate. Trump bi lahko rekel, da se je brezposelnost pod njegovo vladavino znižala na desetletno raven, medtem ko je BDP vztrajno naraščal. Ameriške raziskave kažejo, da je še na začetku letošnjega leta Trumpovi ekonomski politiki nasprotovalo le 38 odstotkov Američanov. Večina mu je bila naklonjena, dokler ni prišel novi koronavirus, ki je na svet prežal za vogalom in je v nekaj mesecih pet let gospodarske rasti izginilo. Med aprilom in junijem se je ameriški BDP zmanjšal za 32,9 odstotka, toda nekateri gospodarski strokovnjaki menijo celo, da bi bile razmere lahko še slabše.

Vse to pa povprečnega človeka ne pomiri, saj v zdajšnjih razmerah Trumpove kontroverzne izjave in predlogi samo prilivajo olje na ogenj, na primer naj volitve zaradi epidemije preložijo. Danes vse manj zaupajo, da predsednik drži vajeti v svojih rokah, saj se, odkar vihra epidemija, dobro ime ameriškega gospodarstva med prebivalstvom nenehno slabša. Po raziskavi revije Fortune samo 36 odstotkov neodvisnih volivcev meni, da je od dveh predsedniških kandidatov Trump tisti, ki bi trenutne gospodarske razmere lahko izboljšal.

"Če bo znova izvoljen, bo za vedno spremenil predsedstvo," meni Douglas Brinkley, profesor zgodovine na univerzi Rice. 

Njegov največji izziv je bil obvladovanje izbruha novega koronavirusa

Trump je koronavirusno grožnjo tedne podcenjeval ali vztrajal, da je ta pod popolnim nadzorom. Ko so bolnišnice pokale po šivih in iskale nujne zaloge, število smrtnih žrtev se je drastično povzpelo in doseglo najvišjo stopnjo na svetu, je predlagal nedokazana zdravila in popolnoma nevarne terapije. Ankete kažejo, da se Američani večinoma niso strinjali z njegovim odzivom, saj mu z nobenim ukrepom ni uspelo pravilno izkoristiti državnih virov in ni bil dovolj odločen, da bi preprečil nepotrebne smrti in zmedo.

Je pa marca letos sekretarka Bele hiše Stephanie Grishm sporočila, da bo predsednik Trump svojo plačo zadnjega četrtletja leta 2019 doniral ministrstvu za zdravje in socialne zadeve, za čas, ko se bodo borili proti novemu koronavirusu. Trump je tako od nastopa položaja, kot je napovedal, svojo plačo doniral različnim vladnim agencijam, dobrodelnim ustanovam in organizacijam.

"Američani hrepenijo po nacionalnem vodstvu v kriznih razmerah, po predsedniku, ki takšne trenutke prepozna kot čas enotnosti," je dejal Timothy Naftali, zgodovinar z Univerze v New Yorku. Ta je izziv boja proti pandemiji primerjal z japonskim napadom na Pearl Harbor, ki je Ameriko pripeljal v drugo svetovno vojno, in napadi 11. septembra, ki so sprožili svetovno vojno proti teroristom. "Namesto da bi spodbujal nacionalno odločnost, je Trump med ljudmi povzročil zmedo, in tega nikoli ne bodo pozabili, kajti z neukrepanjem je privedel do nepotrebnih smrti," je dejal Naftali. "V krizi je ustvaril lažen občutek varnosti, in Američani svoji vladi ne odpuščajo laži."

Kljub nekaterim slabim potezam je ameriško gospodarstvo solidno raslo

Še februarja, pred izbruhom novega koronavirusa, je v načrtu za vnovično izvolitev poudarjal svoje dosežke: gospodarsko rast, nobenih vojn s tujino in domače dosežke, kot sta znižanje davkov in deregulacija. "Na področjih, kjer je sledil tradicionalni konservativni ali republikanski politiki, je bil izjemno uspešen," menia Michael Steel, nekdanji glavni pomočnik predsednika predstavniškega doma ZDA Johna A. Boehnerja.

Predsednik se tako zdaj spopada s svojimi obljubami, ki jih je dal pred štirimi leti, ko je svojo kampanjo osnoval predvsem v smeri spodbujanja gospodarstva. V "pogodbi z ameriškimi volivci" je obljubil, da bo "počasno" gospodarsko rast iz časa Baracka Obame dvignil za 3,5 do 4 odstotke. Mnogi se spominjajo, da je Trump že januarja 2017 od Baracka Obame prevzel zelo dobro vzdrževano gospodarstvo, zato je moral biti le previden, da ne naredi večjih neumnosti. Obama je v zadnjih treh letih na številnih področjih ustvaril boljše rezultate kot Trump, zato predsednikova trditev, da ameriške gospodarske razmere še nikoli niso bile tako dobre, ne držijo. Drži pa, da je ohranil stabilno gospodarsko rast, saj je bila stopnja povečanja BDP zdrava in je leta 2017 znašala 2,4 odstotka, 2,9 odstotka leta 2018, 2,3 odstotka leta 2019, brezposelnost se je pod Trumpom znižala s 4,7 na 3,5 in inflacija v zadnjih pol stoletja ni bila nikoli tako nizka, število zaposlenih pa se je povečalo za 6,5 ​​milijona. Čeprav to ne izpolnjuje Trumpovih obljub iz leta 2016, ko je obljubljal 25 milijonov delovnih mest in skoraj 4-odstotno rast.

Trump je ob razglasitvi prejšnje kandidature še dejal, da bodo "zmanjšali 18 bilijonov dolarjev dolga". Pozneje je te zaobljube še nadgradil, šel je še korak dlje in izjavil, da ne bodo le uravnotežili proračuna, temveč bodo poravnali celoten državni dolg. V nasprotju s tem se je zadolženost ZDA povečala za 5 bilijonov na 23 bilijonov dolarjev. Tudi proračuna predsedniku ni uspelo uravnotežiti, saj so se državni izdatki sicer povečali za 10,3 odstotka, prihodki pa le za 6,1 odstotka.

V letošnjem proračunskem letu, ki se je končalo 30. septembra, je javni dolg v ZDA znašal 26.900 milijard dolarjev, kar pomeni, da je ta presegel vrednost BDP v istem letu, ki po zadnjih podatkih znaša 20.000 milijard dolarjev. Proračunski primanjkljaj pa je dosegel rekordnih 3100 milijard dolarjev, kjer vzrok pripisujejo posledicam pandemije koronavirusne bolezni. Primanjkljaj je sicer močno narasel po ukrepih za veliko finančno krizo leta 2009, se zatem začel zmanjševati in znova naraščati potem, ko je predsednik Trump konec leta 2017 sprejel velike davčne olajšave.

Šlo je za prvo veliko davčno reformo v ZDA po tridesetih letih, ki je predpisalo znižanje davka na dobiček podjetjem s 35 na 21 odstotkov, prav tako so se nekoliko znižale tudi stopnje v davčnih razredih za posameznike. Uvedli so dva tisoč dolarjev olajšave na otroka, skoraj povsem so odpravili davek na dedovanje in ukinili zahtevo po obveznem zdravstvenem zavarovanju iz programa obamacare. Republikanci so takrat vsekakor trdili, da so davčne olajšave potrebne za gospodarsko rast in nova delovna mesta, večina analitikov pa je menila, da takrat, ko je stopnja brezposelnosti nizka in je gospodarska rast stabilna, olajšave niso potrebne.

Farsa z mehiškim zidom

Ko je 16. junija 2015 napovedal svoj boj za Belo hišo, je izjavil: "Na naši južni meji bom zgradil velik velik zid. In Mehika bo plačala ta zid." Zid naj bi ustavil nezakonita priseljevanja v ZDA, preprečil pretok mamil in trgovino z ljudmi. Čeprav so nekaj zidu dogradili, Mehičani niso plačali niti dolarja. Predsednik je svoj neuspeh skušal prikriti z govorom o koristih in dodatnih prihodkih, ki jih prinaša sporazum o prosti trgovini s Kanado in Mehiko, iz katerega bi se lahko financirali stroški gradnje zidu. Vendar v pogodbi ni ničesar, kar bi to določalo ali zavezovalo Mehiko k plačilu stroškov gradnje. Druga zamisel je bila, da bi Mehičani, ki delajo v ZDA, stroške gradnje pokrili z davkom na denar, ki jih pošiljajo svojim družinskim članom, vendar je tudi to ostala le obljuba. Zid bodo tako plačali ameriški davkoplačevalci. Del denarja za zid so že odvzeli Pentagonu, letos februarja pa je Trump sporočil, da namerava vzeti še dodatnih 3,8 milijarde dolarjev. Do zdaj mu je uspelo urediti skupno skoraj 600 km zidu, kar je še daleč od celotnega, saj je meja z Mehiko dolga nekaj več kot 3100 km.

Leta 2016 je kot predsedniški kandidat izpostavil tudi tri glavne zunanjetrgovinske cilje

Severnoameriški sporazum o prosti trgovini (NAFTA) je nadomestil z novim sporazumom med ZDA in Mehiko ter Kanado (USMCA), za katerega strokovnjaki pravijo, da se bistveno ne razlikuje od predhodnika. "Ureditev" Svetovne trgovinske organizacije (STO) šele prihaja, kar bo vplivalo na celoten sistem svetovne trgovine. Trumpova administracija je do zdaj blokirala imenovanje nekaterih novih uradnikov STO, kar je zahtevalo vrsto tožb med ZDA in drugimi članicami STO. Uredbe STO preprečujejo kriminalne carine, ki jih Trumpova vlada želi naložiti izdelkom EU,  kot je to storila Kitajski, zato bi Trump 2.0 lahko STO prinesel težke čase.

STO je septembra dejala, da so Združene države Amerike kršile pravila globalnega trgovanja z uvedbo več milijard dolarjev carin v Trumpovi trgovinski vojni s Kitajsko. Trump se je na to odzval: "Nisem pa velik oboževalec STO – to vam lahko povem. Mogoče nam je naredila veliko uslugo." Strokovnjaki ocenjujejo, da je bila kitajska trgovinska politika predsednika ogromen neuspeh, Linette Lopez iz Business Insiderja jo je označila za "farsično katastrofo".

Trump je v zadnjih dveh letih uvedel zaščitne carine proti Kitajski in se skliceval na "goljufivo" kitajsko gospodarsko politiko. Prav tako je tudi Kitajska medsebojno menjavo v več fazah obremenila z visokimi carinami. Degenerirani spopadi so celotno svetovno gospodarstvo potisnili nazaj. Dolgo časa nobena stran ni popuščala, vendar je upočasnitev kitajske stopnje rasti in Trumpov pristop k predsedniškim volitvam leta 2020 pomenil, da je treba umiriti "trgovinsko vojno". Ob podpisu prvega dela trgovinskega sporazuma med državama, ki ga je Trump označil za zgodovinskega, je dejal: "S podpisom prve faze zgodovinskega trgovinskega dogovora bomo naredili pomemben prvi korak k prihodnosti s pošteno in recipročno trgovino." Vendar pa ta sporazum, pravijo strokovnjaki, ne bo rešil globlje napetosti, ki stoji za trgovinsko vojno, in niso preveč prepričani, da se je obe strani držita. Analitični strahovi v zvezi s tem so se potrdili do te mere, da je uvedba carin negativno vplivala na Ameriko, Kitajsko in kot dodatno škodo povzročila tudi Nemčiji, saj ameriška industrija upada hitreje kot kdaj koli prej. Toda Trump je imel prav do te mere, da je škoda do zdaj ostala skromna in ni dramatično zamejila rasti. Kitajska z nakupi ameriškega blaga še zdaleč ne izpolnjuje svojih zavez v okviru Trumpovega trgovinskega dogovora in Peking se od njega umika v prid državnega razvoja. Za to ameriški potrošniki in proizvajalci plačujejo 25-odstotne carine za večino kitajskega uvoza, medtem ko se ameriški kmetje še vedno soočajo s kitajskimi povračilnimi carinami in jih mora vlada znova reševati. Nekateri se bojijo, da bo Trump po kitajskem premirju morda začel artikulirati še en cilj, Evropsko unijo.

"Najprej Amerika" in na svidenje migrantom

Toda Trumpov kaotičen pristop k vladanju je bil razviden že od njegovega prvega tedna, ko je podpisal izvršni ukaz, ki je beguncem za 120 dni prepovedal vstop v v ZDA in za določen čas izdajo vizumov za državljane sedmih muslimanskih držav: Irana, Iraka, Libije, Somalije, Sudana, Sirije in Jemna. Sicer je resda izpolnil obljubo, ki jo je dal v takratni kampanji, je pa s svojo odločitvijo povzročil nemire na letališčih in obsežne proteste. Leta 2018 je predsednikova administracija razglasila "ničelno strpnost" do nezakonitih vstopov, toda ko je bilo na tisoče otrok ločenih od staršev v začasnih zaporih na meji, je bil politični odziv na "otroke v kletkah" tako močan, da je Trump to prakso prekinil. Prizadetost meja je v zadnjih mesecih strmo padla, čeprav je to morda posledica manj razpoložljivih delovnih mest med pandemijo in običajna upočasnitev pretoka ljudi v poletnih mesecih.

Trump je držal besedo, da bo nadaljeval tako imenovano zunanjo politiko "Najprej Amerika", izolacijski pristop, pri katerem se je Amerika močno umaknila od globalnega sodelovanja in vodenja. ZDA so odstopile od jedrskega sporazuma z Iranom iz leta 2015, pa tudi od pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, pogodbe o globalnem nadzoru odprtega neba, pogodbe o jedrskih silah srednjega dosega z Rusijo in drugih mednarodnih sporazumov. Med pandemijo je celo zmanjšal ameriško financiranje Svetovne zdravstvene organizacije. Propadla pa so njegova prizadevanja v tujini, saj njegova, kot jih je sam opisal, "ljubezenska pisma" in trije osebni sestanki s Kim Džong Unom niso uspeli prepričati severnokorejskega voditelja, naj se odpove jedrskemu orožju ali ga celo neha proizvajati.

Ameriške zaveznike je osupnil z grožnjami, da bodo izstopile iz Natovega vojaškega zavezništva. New York Times je lani navajal, da so iz preverjenih virov izvedeli, da ZDA resno razmišljajo o izstopu iz Nata, in poudaril, da bi to šlo z roko v roko z željami ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki želi oslabeti zvezo Nato, vojaško zvezo med ZDA, Evropo in Kanado, saj naj bi ta sedemdeset let onemogočala sovjetsko in rusko agresijo.

"Stopnja zaupanja med ZDA in Evropo je na najnižji ravni v zadnjih desetletjih, in to izključno zaradi Trumpa in njegove administracije," je zaskrbljena Rachel Rizzo, strokovnjakinja za Evropo v Truman Center iz Washingtona, in dodala, da je Trumpovo nezaupanje v Evropo in zvezo Nato škodljivo in bo trajalo še dolgo.

Z namenom izogibanja vojaškim sporom in zmanjševanju ameriških sil v tujini je bila Trumpova uporaba sile občasna in nepredvidljiva, vključno z raketnim napadom v Iraku, ko je bil januarja v ameriškem letalskem napadu v Bagdadu ubit poveljnik enot iranske revolucionarne garde Kasim Sulejmani.

Twitter, njegov najljubši

Kako se bo v prihodnjih štirih letih razvijalo ameriško gospodarstvo in kakšna bo politika novega predsednika, bodo najprej pokazali izidi novembrskih volitev, nedvomno pa bo za Trumpom ostala njegova podoba resničnostnega zvezdnika, pa tudi drzne poteze in tvitanje, saj je velikokrat s svojimi tviti izzival, se posmehoval, predvsem pa se jih nikoli ni naveličal. 

Med procesom ustavne obtožbe, kjer mu je sodišče očitalo, da je postavil svoje osebne interese nad državne, s tem ko je Ukrajino izsiljeval z zadrževanjem izplačila vojaške pomoči in sprejemom ukrajinskega predsednika v Beli hiši z najavo preiskave svojih političnih nasprotnikov v ZDA, da bi si olajšal ponovno izvolitev na položaj, je na Twitterju objavil sliko legendarnega boksarja iz filma Rocky, ki je bil upodobljen z njegovim obrazom. S tem je očitno želel sporočiti, da je zelo trden borec.

Predsednik, ki se želi videti kot Rocky, pa je po padcu ustavne obtožnice objavil spodnji video in dodal: "Tega se nikoli ne moreš naveličati."

K posmehovalnim tvitom je Trumpa spodbudil tudi newyorški multimilijarder Michael Bloomberg , ki je po t. i. super torku, kjer je bil deležen zelo slabih rezultatov, odstopil oz. je prekinil svojo kampanjo za demokratskega kandidata. 190 centimetrov visok Trump je 178 centimetrov visokega Bloomberga označil za Mini Mika in objavil kontroverzen  tvit:

Niza pa tudi seznam zasmehovanja vseh demokratičnih kandidatov: Bidna je označil za Sleepy Joeja (Zaspanega Joeja), Elizabeth Warrent zaradi njenih domnevnih indijanskih prednikov za Pokahontas, Bernieja Sandersa za Norega Bernieja.

Očitno pa zabava tudi samega sebe, saj se je indijskemu premierju na Twitterju zahvalil za obisk, nato pa sam sebe znova tvitnil z besedami: "Popolnoma pravilno!"

Pri Financial Timesu ugotavljajo, da ameriški predsednik s Twitterjem ravna enako, kot je njegov predhodnik Franklin Delano Roosevelt z radiem. Nekdanjemu resničnostnemu zvezdniku družbeno omrežje omogoča neposredni nagovor privržencev, pri čemer obide tradicionalne medije. Kljub temu da so bili Rooseveltovi klepeti ob kaminu namenjeni pomiritvi države in razlagi njegove politike za boj proti depresiji, je Trumpov namen spodbuditi svoje privržence in izzvati nasprotnike pred temi verjetno najbolj razdeljenimi volitvami v zgodovini Amerike.