Zavzetje Grenlandije: Predlog, ki bi lahko ustavil Trumpa

Neokrnjena Grenlandija, ki v svojih globinah skriva neprecenljiva bogastva v obliki mineralov in ostalih dragocenih naravnih virov, vedno bolj diši Donaldu Trumpu. Novopečeni predsednik ZDA odkrito priznava, da bi se rad polastil te naravne zakladnice. Celo z vojaškim zavzetjem. Prav tako omenja Kanado in Panamo in s tem zbuja veliko negotovosti in strahu pred svojimi neracionalnimi potezami. 

Poslanec Seth Magaziner je predlog zakona predstavil kot odgovor na ponavljajoče se grožnje predsednika ZDA, da bo odvzel ozemlje zaveznikom, in zavrnitev uporabe vojaške sile za ozemeljsko širitev. Takšna dejanja bi po nepotrebnem stala Američane življenja in sredstev, opogumila naše sovražnike in uničila zavezništva, ki so varovala naš narod od konca druge svetovne vojne, je prepričan.

Predlog zakona prepoveduje uporabo sredstev, ki so na voljo za uvedbo oboroženih sil ZDA za napad ali zaseg ozemlja Kanade, Republike Paname in samoupravnega ozemlja Grenlandije brez dovoljenja kongresa. Po ameriški ustavi ima le kongres pravico razglasiti vojno. V skladu z resolucijo o vojnih pooblastilih iz leta 1973 je kongres predsednikom dovolil, da se začasno udeležijo sovražnosti do 60 dni brez odobritve kongresa. Vendar nepremišljena retorika predsednika Trumpa o ozemeljski širitvi jasno kaže, da mu ni mogoče zaupati nenadzorovanih vojnih pooblastil, poudarjajo v uradu Magazinerja. 

'Trumpu ne bi smeli dovoliti, da ameriške vojake spravlja v nevarnost' 

Zakon o prepovedi vdora zaveznikov krepi ustavno vlogo kongresa v vojnih zadevah in zagotavlja, da noben predsednik – demokratski ali republikanski – ne more enostransko povleči ZDA v nepotreben konflikt z našimi zavezniki, so zapisali v sporočilu za javnost.  "Predsedniku Trumpu ne bi smeli dovoliti, da ameriške vojake spravlja v nevarnost z začenjanjem nepotrebnih vojn z našimi zavezniki," je dejal Magaziner. "Moj predlog zakona, zakon o prepovedi vdora zaveznikov, pojasnjuje, da kongres ne bo dovolil predsedniku, da nas enostransko vleče v nepotrebne konflikte, ki ne prispevajo k večji varnosti Američanov."

Grenlandci ne želijo biti niti Američani niti Danci

Danska je večkrat zavrnila ponovne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bodo ZDA tako ali drugače prevzele Grenlandijo. Premier Grenlandije Mute Egede je medtem poudaril, da si Grenlandci ne želijo biti niti Američani niti Danci.

"Ne želimo biti niti Američani niti Danci. Smo Grenlandci. Američani in njihov vodja morajo to razumeti," je na družbenem omrežju Facebook zapisal Egede. "Nismo na prodaj in ne morejo nas kar vzeti. O naši prihodnosti odločamo mi na Grenlandiji," je poudaril.

Podobno je bil do izjav Trumpa o prevzemu Grenlandije kritičen danski obrambni minister Troels Lund Poulsen. "To se ne bo zgodilo," je dejal in dodal, da lahko o usmeritvi Grenlandije odločajo le Grenlandci.

Na Grenlandiji bodo potekale splošne volitve. V luči tega je Trump v torkovem govoru v kongresu Grenlandce pozval, naj se odločijo za pridružitev ZDA, ki da jih bodo sprejele in varovale. "Dobili jo bomo tako ali drugače," je dejal o Grenlandiji.

Zakaj Trump hoče Grenlandijo? 

Grenlandija je ključna, ker v svojem nedrju varuje redke vire. Grenlandija je kraj, kjer se križajo podnebne spremembe, redki viri, napeta geopolitika in novi trgovinski vzorci. Geoff Dabelko, profesor okoljevarstva na Univerzi Ohio, za AP poudarja pomen odročne, v led vkovane Grenlandije. Največji otok na svetu je zdaj v mnogih pogledih osrednji del geopolitične in geoekonomske tekme, deloma tudi zaradi podnebnih sprememb, je izpostavil. Od svojega prvega mandata je novoizvoljeni predsednik Donald Trump že večkrat izrazil zanimanje za pridobitev Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje Danske, dolgoletne zaveznice ZDA in ustanovne članice Nata. Tu je tudi velika ameriška vojaška baza. 

Zakaj je lokacija Grenlandije, ki s svojo lepoto osupne obiskovalce, tako pomembna? Ker se razteza čez arktični krog med ZDA, Rusijo in Evropo, je Grenlandija geopolitična nagrada, na katero ZDA in drugi narodi kot na kokoš, ki jim bo nesla zlata jajca, prežijo že več kot 150 let. Kot ponazarja podnebni znanstvenik David Holland, je Grenlandija kot odprta vrata hladilnika za svet, ki se vedno bolj segreva. Za nameček pa leži v regiji, ki se segreva kar štirikrat hitreje od preostalega dela sveta. V svojih globinah skriva dragocene redke minerale, ki so nepogrešljivi v tem digitaliziranem svetu, ki se ne bo mogel izogniti zelenemu prehodu. Med njimi tudi uran, ogromno zalogo zemeljskega plina in nešteto sodov nafte.