'Rusija napade stopnjuje, zato je treba Ukrajini še naprej pomagati'

Visoki zunanjepolitični predstavnik in nekateri zunanji ministri so se pred srečanjem odzvali na poročanje medijev, da je ameriški predsednik Joe Biden v nedeljo umaknil omejitve za ukrajinske napade z ameriškim orožjem dolgega dosega na cilje globoko v Rusiji.

"Vedno znova ponavljam, da bi Ukrajina morala imeti možnost uporabiti orožje, ki smo ji ga priskrbeli, da bi ne le ustavila puščice, ampak tudi zadela strelce," je dejal Borrell pred srečanjem v Bruslju. Izrazil je prepričanje, da se bodo o tem še pogovarjali, in upanje, da se bodo države članice s tem strinjale.

Francoski zunanji minister Barrot je ponovil stališče Pariza, ki ga je maja javno izrazil predsednik Emmanuel Macron. "Odkrito smo povedali, da je to možnost, o kateri bi razmislili, če bi omogočila napade na cilje, od koder Rusi trenutno napadajo ukrajinsko ozemlje," je dejal novinarjem v Bruslju.

Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je dejala, da je odločitev ZDA v tem trenutku zelo pomembna. Menila je tudi, da pravica do samoobrambe pomeni, da ni treba čakati, da raketa zadene šolo ali bolnišnico, ampak da se lahko pred njo zaščitiš in jo uničiš takoj po izstrelitvi. Zavzela se je tudi za ukrepe EU proti Kitajski, od koder naj bi v Rusijo izvažali drone za uporabo v Ukrajini.

"Strategija deeskalacije, ki smo jo sprejeli v zadnjih treh letih, je bila neuspešna, zato zdaj potrebujemo drugo, ki temelji na sili in ki jo zahtevajo baltske države in druge, vključno z Ukrajino," pa je ob prihodu na srečanje izpostavil litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis. Dodal je, da to pomeni orožje za Kijev, odpravo vseh omejitev in strategijo, ki bo temeljila na zmagi. Izrazil je še upanje na spremembe z novim vodstvom v EU in ZDA.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je poudaril, da stališče Italije glede uporabe zavezniškega orožja ostaja nespremenjeno. "Lahko se uporablja zgolj na ukrajinskem ozemlju," je dejal. Zavzel se je tudi za organizacijo mirovne konference za Ukrajino, na kateri bi sodelovali tudi predstavniki Rusije, Kitajske, Indije in Brazilije.

Fajonova za trajen in pravičen mir v Ukrajini

Na vprašanje glede dobave tovrstnih raket Ukrajini pa morajo po besedah ministrice odgovoriti predvsem države, ki takšne rakete imajo. "Dejstvo je, da Rusija napade stopnjuje, zato je treba Ukrajini še naprej pomagati, da se brani," je na X še zapisala Fajon.

Po njenih besedah mora biti Ukrajina vključena v vse pogovore o miru. Dolžnost unije pa je še naprej podpirati Ukrajino, je poudarila. Kot je na družbenem omrežju X sporočilo zunanje ministrstvo, je tudi izrazila zaskrbljenost zaradi podpore, ki jo Rusiji zagotavljajo tretje države.

Tisoč dni od začetka ruske agresije v Ukrajini, kolikor bo minilo v torek, bi moralo biti po mnenju ministrice opomin na izjemen odpor in odločenost Ukrajine, da se bori za suverenost, svobodo in vrednote demokratičnega sveta.

Podprla je tudi prizadevanja Ukrajine za organizacijo drugega mirovnega vrha, na katerem bi sodelovali tudi Rusija, Kitajska, Brazilija in Indija.

Vodja slovenske diplomacije se je na zasedanju sešla s prihodnjo visoko zunanjepolitično predstavnico unije Kajo Kallas, s katero sta govorili o Zahodnem Balkanu, Ukrajini in Bližnjem vzhodu. Ministrica je Kallas tudi predstavila razmere na Afriškem rogu po nedavnem obisku v Etiopiji, Keniji in Somaliji.

Pred zasedanjem se je Fajon na pobudo sedanjega visokega predstavnika EU za zunanjo politiko Josepa Borrella v nedeljo udeležila sestanka z nekdanjim izraelskim premierjem Ehudom Olmertom in nekdanjim palestinskim zunanjim ministrom Naserjem Al Kidvo, ki sta predstavila mirovni načrt za Bližnji vzhod in rešitev dveh držav. "Pozdravljam njun skupen napor za končanje vojne v Gazi takoj ter pot do mirnega sobivanja Palestincev in Izraelcev," je dejala.

Zunanji ministri držav članic EU bodo danes poleg podpore Ukrajini razpravljali tudi o nadaljnjih odnosih z Izraelom v luči napetosti na Bližnjem vzhodu in odnosih z ZDA po predsedniških volitvah, na katerih je zmagal republikanec Donald Trump. Ena od tem današnjega srečanja bodo tudi parlamentarne volitve v Gruziji, ki so jih zaznamovale obtožbe o domnevnih nepravilnostih in vmešavanju Rusije.

To bo predvidoma zadnje zasedanje zunanjih ministrov pod vodstvom Španca Borrella, ki naj bi ga decembra na položaju zamenjala nekdanja estonska premierka Kaja Kallas. Bo pa v torek v Bruslju Borrell vodil še srečanje obrambnih ministrov, ki se bodo posvetili predvsem nadaljnji vojaški podpori Kijevu.