Zadnji dan leta 2019 je Kitajska Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) obvestila o več primerih nenavadne pljučnice, ki se je pojavila v mestu Vuhan. Takrat so poročali, da se zdi, da so primeri povezani s tržnico morske hrane v Huananu. Teden dni pozneje so uradniki za javno zdravje na Kitajskem kot povzročitelja izbruha identificirali novo vrsto koronavirusa, ki ga povzroča virus SARS CoV-2.
Sledi 11. januar, ko je Kitajska poročala o prvi smrti zaradi novega koronavirusa. Zaradi covida-19 je umrl 61-letni moški, ki je bil po poročanju tujih medijev med kupci na tržnici z morsko hrano. Okuženi, ki so mu predhodno diagnosticirali trebušne tumorje in kronično obolenje jeter, je sicer zaradi odpovedi srca umrl že 9. januarja zvečer.
Virus je bil takrat v Vuhanu že precej razširjen, kljub poznejšemu zaprtju mesta in pretrganju prometnih povezav pa se je okužba razširila tudi drugod po Kitajski, kmalu pa je prestopila tudi državne meje. Oblasti na Kitajskem so kasneje priznale, da so se na virus odzvale prepočasi in da bi ga lahko ob strožjih ukrepih zajezili.
Sprva trdili, da virus ne predstavlja grožnje
WHO je sicer januarja, ko je virus zahteval 18 življenj, sklenila, da koronavirusa ne bodo razglasili za grožnjo svetovnemu javnemu zdravju. "Na Kitajskem so izredne razmere, vendar (virus) še ni postal grožnja svetovnemu javnemu zdravju," je takrat dejal generalni direktor organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus.
Covid-19 je pozneje postal najhujša pandemija zadnjega stoletja, a pandemijo je WHO razglasil šele 11. marca 2020, po več kot 118.000 primerih v 114 državah in 4291 smrtih primerih. Zaradi tega so na organizacijo padle številne kritike prepočasnega ukrepanja. Kritike so takrat letele tudi na NIJZ in nekatere predstavnike stroke, ki so sprva trdili, da panika ni potrebna ter v začetku svetovali le splošne preventivne ukrepe, kot je na primer higiena kašlja.
V Sloveniji so bila sicer v začetku leta 2020 na pohodu druga virusna obolenja. Naraslo je število zbolelih z gripo in drugimi okužbami dihal, kar se je kazalo tudi v večjem upadu prisotnih učencev v osnovnih šolah, kjer je manjkalo okoli 40 odstotkov otrok, v nekaterih lekarnah pa je celo zmanjkovalo zaščitnih mask, čeprav jih strokovnjaki za to niso priporočali.
Mesece za tem, ko je bil koronavirus v polnem razmahu in so države po svetu začele sprejemati stroge omejevalne ukrepe, se je pomanjkanje zaščitnih sredstev kazalo na mednarodni ravni. Med državami se je vnel boj za zaščitna sredstva, kot so maske in razkužila, ter tudi za medicinske naprave, kot so ventilatorji za umetno predihavanje.
Marca razglašena pandemija, v Sloveniji umrl prvi covidni bolnik
V Evropi so sicer prvi primer covida-19 potrdili 24. januarja, ko sta se s Kitajske v Francijo vrnili dve okuženi osebi. Ta se je nato hitro širil, iz italijanskega Bergama so prihajali pretresljivi prizori prenatrpanih bolnišnic, v katerih so ljudje množično umirali za covidno pljučnico in povezanimi zapleti. Zaradi številnih smrtnih žrtev v Bergamu so vojaška vozila trupla ponoči odvažala v druge kraje, saj v tamkajšnjem krematoriju niso mogli upepeliti vseh, prav tako ni bilo več prostora v mrtvašnicah.
V Sloveniji so prvi primer okužbe potrdili 4. marca 2020. Šlo je za moškega, ki se je v Slovenijo vrnil s skupinskega potovanja po Maroku in je imel povezovalni let v Italiji. Dan za tem, ko je WHO razglasil pandemijo, je slovenska vlada pod vodstvom Marjana Šarca razglasila epidemijo (12. marca). Le dva dni pozneje je tudi v Sloveniji umrla prva oseba s potrjeno koronavirusno okužbo. Na ljubljanski infekcijski kliniki je umrl starostnik iz enega od domov starejših občanov, ki je imel številne kronične bolezni in slabo prognozo.
Prvi epidemični val je sicer Slovenija prestala razmeroma dobro in z malo smrtnimi žrtvami. Vlada je namreč sprejela stroge omejevalne ukrepe, državljani pa so bili zaradi takrat novega in neznanega virusa precej zaskrbljeni.
Število umrlih s potrjeno okužbo je začelo močno naraščati jeseni 2020, Slovenija pa je v določenem obdobju beležila celo največ smrti zaradi covida-19 na milijon prebivalcev. Takrat je na dan umrlo tudi po 60 oseb, predvsem so bili na udaru domovi za starejše.
Po podatkih NIJZ je v Sloveniji doslej umrlo 2824 oseb s potrjeno okužbo, po vsem svetu pa je po podatkih WHO zaradi covida-19 umrlo kar 7.079.142 ljudi (podatki posodobljeni 15. decembra lani).
Rešitev v obliki cepiva
Stanje se je začelo umirjati proti koncu leta 2021, ko so tudi slovenski državljani dobili prvi odmerek cepiva proti covidu-19. Slednje je bilo, zahvaljujoč več dejavnikom, razvito v rekordnem času; poleg masivnega finančnega vložka, ki so ga prispevale države, so k hitrosti prispevali tudi človeški vložek, sodelovanje raziskovalcev z vsega sveta, prilagodljivost regulatorjev in uporaba moderne tehnologije.
Kot je pokazala študija evropskega urada WHO, so cepiva v Evropi rešila najmanj 1,4 milijona življenj. Analiza 44 držav iz skupno 53 držav regije je medtem pokazala, da je bilo več kot 90 odstotkov ljudi, ki so jim cepiva rešila življenje, starejših od 60 let. "Na splošno so cepiva v evropski regiji WHO zmanjšala število smrti za 57 odstotkov med lanskim marcem in decembrom 2020, ko se je začelo cepljenje. Samo s prvimi poživitvenimi odmerki pa so po ocenah rešili 700.000 življenj," je januarja lani izpostavil regionalni direktor WHO za Evropo Hans Kluge.
Ločena britanska raziskava je medtem pokazala, da bi, če bi se prebivalci Združenega kraljestva poleti leta 2022 cepili redno in v zadostni meri, lahko zabeležili 7180 hospitalizacij ali smrti manj.
A čeprav je tisto najhujše obdobje bolezni že skoraj pozabljeno, življenje pa bolj kot ne nemoteno teče dalje, v WHO ugotavljajo, da virus še vedno kroži po svetu. Med respiratornimi boleznimi, ki so v zimskem obdobju v porastu, ga zaznavajo tudi v slovenskih bolnišnicah.
NIJZ je cepljenje proti covidu-19 za jesen 2023 priporočilo osebam, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni (oskrbovancem domov za starejše občane/socialno varstvenih zavodov, posebej ranljivim kroničnim bolnikom ter osebam, starim 65 let ali več). Cepijo se lahko sicer tudi tisti, ki želijo. Proti covidu-19 se je možno cepiti v ambulantah NIJZ na območnih enotah Celje, Maribor, Kranj, Ravne na Koroškem in v Novi Gorici.
Smo danes bolje pripravljeni na novo pandemijo?
Ob obletnici je WHO Kitajski znova namenila tudi poziv, naj deli podatke, s katerimi bi lahko odkril izvor virusa. "To je moralni in znanstveni imperativ. Brez preglednosti, izmenjave in sodelovanja med državami svet ne more ustrezno preprečiti in se pripraviti na prihodnje epidemije in pandemije," so poudarili.
"Ob tem mejniku si vzemimo trenutek in se spomnimo vseh, katerih življenja so bila izgubljena zaradi covida-19 in tistih, ki zaradi bolezni še vedno trpijo, izrazimo hvaležnost zdravstvenim delavcem, ki so skrbeli za nas, in se zavežimo, da se bomo iz te lekcije nekaj naučili, da bomo skupaj zgradili bolj zdravo prihodnost," je decembra ob obletnici pojava covida-19 sporočila WHO.
Smo torej danes vsaj bolje pripravljeni na naslednjo pandemijo, kot smo bili pred covidom-19? "Da in ne," pravi Ghebreyesusa. Če bi namreč naslednja pandemija nastopila danes, bi se svet še vedno soočal z nekaterimi težavami, ki so pred petimi leti dodatno podprle vzpon koronavirusa. A generalni direktor WHO ob tem ocenjuje še, da se je svet iz bolečih lekcij pretekle pandemije tudi veliko naučil.
Decembra 2021 so se države odločile, da bodo začele pripravljati sporazum o preprečevanju, pripravljenosti in odzivu na pandemijo. 194 držav članic WHO, ki se pogajajo o pogodbi, se sicer glede večine stvari, ki jih mora sporazum vključevati, strinja. Zatika pa se pri praktičnih vidikih.
Ena ključnih težav se je pojavila med zahodnimi državami, ki imajo močan sektor farmacevtske industrije, in revnejšimi državami, ki se bojijo, da bi jih ob naslednji pandemiji Zahod pustil na stranskem tiru.