Venca sta v dopoldanski slovesnosti položila bavarski ministrski predsednik Markus Söder in predsednica deželnega parlamenta Ilse Aigner.
Spletna maša v cerkvi sprave na območju nekdanjega taborišča je potekala ob skoraj istem času, ko so prvi ameriški vojaki pred 75 leti osvobodili približno 32.000 taboriščnikov, ki so bili takrat še v koncentracijskem taborišču Dachau.
V Dachauu v bližini bavarske prestolnice München je bilo med letoma 1933 in 1945 zaprtih več kot 200.000 ljudi iz vse Evrope. Natančno število umrlih še vedno ni znano, zgodovinarji pa ocenjujejo, da naj bi jih bilo okoli 40.000.
Dachau je bilo eno od prvih koncentracijskih taborišč in je služilo tudi kot model za številna kasnejša koncentracijska taborišča.
Koncentracijsko taborišče Dachau so nacisti ustanovili 21. marca 1933. Glavna pobudnika zanj sta bila Heinrich Himmler, ki je bil takrat načelnik policije v Münchnu, in Hermann Göring, ki je kasneje postal drugi človek tretjega rajha.
Taborišče so takrat opisovali kot prvo koncentracijsko taborišče, v katerem so prevzgajali politične nasprotnike. Zgrajeno je bilo na območju zapuščene tovarne streliva na severovzhodnem delu mesta Dachau na jugu Nemčije.
V taborišču je bilo tudi veliko Slovencev, zlasti mladih intelektualcev in drugih izobražencev. Samo v glavnem taborišču je bilo takoj po osvoboditvi po navedbah spletne enciklopedije Wikipedia popisanih 2907 preživelih Slovencev. Natančno število Slovencev v taborišču ni znano, saj so številne ob prihodu zabeležili kot Avstrijce, Italijane, Madžare ali Jugoslovane.
V stavbi taborišča, kjer sta bili med drugo svetovno vojno menza in kuhinja, je danes muzej.
KOMENTARJI (152)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.