Pred 30 leti se je začela iraška invazija na Kuvajt

Iraški diktator Sadam Husein je začel leta 1990 nevarno zaostrovati spor glede meje s sosednjim Kuvajtom. Obtoževal ga je tudi, da krade iraško nafto. V resnici pa naj bi bili to le izgovori za njegove načrte ozemeljske širitve države.

Ko pogajanja pod vodstvom Arabske lige in Savdske Arabije niso obrodila sadov, je Husein 2. avgusta 1990 v sosednjo državo poslal iraško vojsko. 100.000 iraških vojakov in 300 tankov je hitro, v vsega dveh dneh nadvladalo 16.000-glavo kuvajtsko vojsko.

Sadam Husein je upal, da bo tedaj zaradi razpadanja sovjetskega bloka svet ostal ob strani, a se je uštel. Mednarodna skupnost je obsodila invazijo, zaradi katere so cene nafte poletele v nebo. Varnostni svet Združenih narodov je zahteval takojšen umik vseh iraških sil iz Kuvajta. 6. avgusta je uvedel trgovinski, finančni in vojaški embargo za Irak. A ta si je do konca avgusta Kuvajt priključil kot 19. provinco.

Konec novembra je VS ZN odobril uporabo vseh potrebnih sredstev, da bi pregnali Irak iz Kuvajta, če do 15. januarja 1991 ne bo prostovoljno umaknil svojih sil. Bagdad je zavrnil ultimat, nakar so sredi januarja pod vodstvom ZDA sprožili operacijo Puščavska nevihta z intenzivnim bombardiranjem Iraka in Kuvajta. Konec februarja je tedanji ameriški predsednik George H. W. Bush sprožil kopensko ofenzivo. Kuvajt so osvobodili čez nekaj dni.

A nato so se Američani umaknili, sledila so desetletja sankcij proti Iraku, nova ameriška invazija leta 2003, državljanska vojna, po državi pa je v zadnjih  letih pustošila še skrajna sunitska skupina Islamska država. 

Za številne Iračane je bil najbolj boleč embargo, ki so ga uvedli ZN samo štiri dni po invaziji. Mesečne plače so komaj zadoščale za hrano. Če so želeli preživeti, so morali postati zelo iznajdljivi. Zaradi embarga se je razrasla tudi korupcija.

Kuvajt pa je na drugi strani začel cveteti. Tamkajšnja valuta ima eno najvišjih vrednosti na svetu, njegovi prebivalci pa so med najbogatejšimi Zemljani.

Vendar pa se iraške invazije še vedno spominjajo z grenkobo. Tedaj so bile namreč uničene cele soseske, na stotine Kuvajtčanov so mučili ali usmrtili, še več tisoč pa so jih odpeljali v vojaške zapore.

Državi sta tesnejše stike vzpostavili šele po ameriški invaziji na Irak leta 2003. Tako je leta 2008 Kuvajt v Iraku imenoval svojega prvega veleposlanika v Bagdadu po letu 1990.

Še vedno pa se nista uskladili glede meje med državama. Poleg tega je Kuvajt do sosednje države kritičen zaradi zamud pri vračanju Kuvajtčanov, ki so pokopani v Iraku. Na obeh straneh je bilo pogrešanih po 1000 ljudi. V okviru programa Mednarodnega odbora Rdečega križa so do zdaj svojcem vrnili trupla 215 Kuvajtčanov in 85 Iračanov.