Pred 265 leti odposlali 104 pisma, zdaj so jih prvič prebrali

V Veliki Britaniji so prvič odprli več kot sto pisem, ki so jih v daljnih letih 1757 in 1758 bližnji namenili članom posadke na krovu francoske bojne ladje Galatee. Do naslovnikov niso nikoli prišla, zasegla jih je namreč britanska mornarica. 265 let pozneje jih je bolj po naključju kot ne v britanskem narodnem arhivu našel raziskovalec s Cambridgea Renaud Morieux. 

V škatlo sem pogledal zgolj iz radovednosti in jih našel, je po poročanju BBC opisal srečno odkritje. Pisma so bila v treh kupih, povezanih s trakom, bila so zapečatena. Morieux je dobil dovoljenje, da jih odpre. "Spoznal sem, da sem prvi, ki je prebral ta zelo osebna sporočila, odkar so bila napisana," je dejal. "Njihovi predvideni prejemniki niso dobili te priložnosti. Bilo je zelo čustveno." 

Pisma so prišla "boleče blizu naslovnikov", je še dodal. Francoska pošta je pisma poslala v več vojaških pristanišč po državi, da bi jih poskusili dostaviti, a zaman. Galatee je odplula čez morje proti Quebecu, a je na poti padla v roke Britancem. Francoske oblasti so se zato odločile pisma poslati v Anglijo, upajoč, da bodo vendarle dosegla naslovnike, tam pa so jih predali mornarici in za več kot četrt tisočletja so obležala pozabljena v predalih. 

Morieux je poiskal imena in ozadje vseh 181 članov posadke francoske ladje in naslovnike povezal s pisci. Med tistimi, ki so zaman čakali na novice o svojih bližnjih, je bil prvi poročnik Louis Chambrelan. "Lahko bi ti vso noč pisala. Sem tvoja vedno zvesta žena." In: "Lahko noč, moj dragi prijatelj. Polnoč je. Mislim, da je čas, da se spočijem," mu je pisala soproga Marie Dubosc. Nikoli več se nista videla. Ona je naslednje leto umrla, on pa se je čez nekaj let vrnil v Francijo in se znova poročil, je Morieuxjeve ugotovitve povzel BBC.

"Komaj čakam, da te bom spet imela v svojih rokah," je mornariška žena Anne Le Cerf napisala svojemu možu Jeanu Topsentu. Uporabila je besede, ki lahko namigujejo ali na objem ali na ljubljenje. Nikoli jih ni prebral.

"Ta pisma govorijo o univerzalnih človeških izkušnjah in niso edinstvena za Francijo ali za 18. stoletje," je dejal Morieux. "Razkrivajo, kako se vsi spopadamo z velikimi življenjskimi izzivi. Ko nas od ljubljenih ločijo dogodki, na katere ne moremo vplivati, kot so pandemija ali vojne, se moramo potruditi, da ostanemo v stiku, da drug drugega pomirimo, da poskrbimo za sočloveka in da ohranimo strast." 

Pisma so bila napisana med sedemletno vojno, v kateri sta se Francija in Velika Britanija na morjih in v kolonijah spopadali za kolonialno posest in za prevlado v pomorski trgovini. Končala se je s Pariškim sporazumom, ki je dokončno utrdil britansko kolonialno premoč in zapečatil zaton francoske.