Prazne ulice mest zavzemajo divje živali

S hribov okoli Barcelone so prikrulili divji prašiči, v japonski Nari pa v okolici zapuščenih postaj podzemne železnice postopajo jeleni. Uporabniki družbenih omrežij v Indiji so bili navdušeni nad fotografijo jelena, ki se je potikal bo mestu Dehradun, prestolnici zvezne države Uttarakhand.

Po ulicah Oaklanda v Kaliforniji tavajo jate divjih puranov, v čilski prestolnici Santiago, kjer velja policijska ura, pa se je v središču mesta pojavila puma. "To je bil nekoč njihov življenjski prostor, ki jim ga je odvzel človek," je dejal Marcelo Giagnoni iz čilske službe za kmetijstvo in živinorejo, ki je policiji pomagala ujeti radovedno veliko mačko.

Medtem ko so se trditve o delfinih v beneških kanalih izkazale za neresnične, so se ti morski sesalci pojavili v drugih sredozemskih pristaniščih.

Opogumljene divje živali se svobodno sprehajajo po mestih in krajih, vodilne med novimi raziskovalci urbanih središč pa so lisice. Te živali namreč zelo hitro spreminjajo svoje obnašanje. "Ko se določen kraj umiri, gredo takoj tja," je pojasnil Romain Julliard iz francoskega prirodoslovnega muzeja.

Ptice in druge živali, ki živijo v urbanih parkih, kot so lastovice in golobi, zdaj pogosteje zaidejo s svojih običajnih ozemelj, s čimer izpraznijo prostor za druge živali, dodaja Julliard.

Čeprav se petje ptic zdaj bolj glasno razlega po mestih, to ne pomeni, da jih je več. Bolje jih slišimo samo zato, ker je manj prometa, pravi strokovnjak za akustiko Jerome Sueur. Nekatere sicer v običajnem hrupu ne pojejo, tako da si zdaj dajo duška, je dodal.

Na španskem nebu so tako v soboto v formaciji letele žličarke:

V številnih evropskih državah zaradi pandemije ne bo lovske sezone, zato bodo imele gozdne živali spomladi in morda tudi poleti mir. In to ravno v času, ko je glavna sezona parjenja. To je dobra novica za žabe in močerade, ki zdaj med iskanjem partnerjev ne bodo končali pod kolesi avtomobilov.

V narodnem parku Calanques nedaleč od Marseilla divje živali svoj naravni habitat zavzemajo s presenetljivo hitrostjo, pravi direktor parka Didier Reault. Ker sprehajalcev in čolnov ni, se ogrožene ptice, ki so se prej zadrževale na otočkih na najbolj zaščitenih območjih, zdaj zbirajo na morju.

Ljubljanska veverica, ki navidezno kljubuje zakonom težnosti in jo je mir v mestu močno ohrabril:

Ukrepi izolacije pa nimajo samo pozitivnega vpliva na naravo. Strokovnjaki opozarjajo, da so se ustavila vsa dela za omejitev invazivnih vrst. In ko bo ukrepov enkrat konec, bodo ljudje hoteli v naravo in preveč obiskovalcev ne bo dobro vplivalo na floro in favno.