Dva meseca po transplantaciji umrl človek s prašičjim srcem

Ker je bil Bennett v izjemno slabem zdravstvenem stanju, ni bil primeren za presaditev človeškega srca – na voljo mu je ostal le eksperiment s srcem genetsko spremenjenega prašiča.

Operacija je trajala sedem ur, bolnišnica pa je poleg privolitve pacienta dobila še izredno dovoljenje ameriške Uprave za hrano in zdravila (FDA). Šlo je za prvo tovrstno uspešno operacijo doslej, ki bi lahko predstavljala pomembno prelomnico v zdravstvu. Po svetu so namreč opravili že nekaj poskusnih presaditev živalskih organov v človeško telo, vendar pa ni bila nobena uspešna, ker je človeško telo te organe nemudoma zavrnilo.  

Bennettovo ga sprva ni, po nekaj dneh je že dihal z lastnimi pljuči brez aparata, ostal pa je priklopljen na napravo, ki je pomagala novemu srcu. Ali bo preživel, bo znano v naslednjih tednih, so takrat dejali zdravniki. Zdaj je nekaj tednov minilo in pacientu očitno ni uspelo zaživeti s prašičjim srcem. Še prejšnji mesec pa je kazalo odlično, bolnišnica je objavila video, kako v postelji gleda Super Bowl in vadi s svojim fizioterapevtom. Čeprav mu nazadnje ni uspelo, pa je Bennett živel precej dlje kot eden prejšnjih mejnikov v ksenotransplantaciji, ko je novorojenčica "Baby Fae" leta 1984 živela še 21 dni po presaditvi pavijanovega srca.  

Poskusi s presajanjem živalskih organov v polnem teku

Zdravniki se že desetletja trudijo, da bi s pomočjo živalskih organov reševali življenja. Bennett, obrtnik iz Marylanda, je bil kandidat za ta najnovejši poskus zato, ker bi ga sicer čakala gotova smrt. Ni bil primeren za presaditev človeškega organa, ostal bi priklenjen na posteljo in priklopljen na aparate, brez drugih možnosti.

V ZDA, kjer tako kot drugje po svetu primanjkuje organov za presaditev, so lani opravili 3800 presaditev človeškega srca. Zaradi tega so poskusi s presajanjem živalskih organov v polnem teku. Pri tako imenovanih ksenotransplantacijah so se z organov primatov preusmerili na prašiče.

"Hvaležni smo za vsak inovativni trenutek, vsake nore sanje in vsako neprespano noč, ki je privedla do teh zgodovinskih prizadevanj," je dejal David Bennett mlajši. "Upamo, da bo lahko ta zgodba začetek upanja, ne konec," je dodal po poročanju tiskovne agencije AP.  

Oglasili so se tudi iz bolnišnice. "Pretreseni smo zaradi izgube gospoda Bennetta. Izkazal se je za pogumnega in plemenitega pacienta, ki se je boril vse do konca," je dejal kirurg Bartley Griffith, ki ga je operiral.

Priložnost – ne glede na preteklost

Po operaciji je sicer ameriško javnost razburil podatek, da je Bennett pred 34 leti zagrešil kaznivo dejanje – večkrat je zabodel moškega v baru, ki je posledično ostal paraliziran. Obsojen je bil na deset let zaporne kazni.

Ko je v medijih zakrožila ta vest, so iz medicinskega centra sporočili, da zdravstvene storitve zagotavljajo vsem pacientom, ne glede na njihovo preteklost ali življenjske okoliščine. "Obveza vsake bolnišnice in zdravstvene ustanove je, da vsakemu pacientu, ki pride skozi njihova vrata, zagotovi življenjsko potrebno oskrbo. Kakršen koli drugačen standard oskrbe bi predstavljal nevaren precedens ter bi kršil etične in moralne vrednote, na katerih temeljijo obveze zdravnikov in negovalcev do vseh pacientov v njihovi oskrbi," so zapisali. Ali so vedeli za njegovo kriminalno preteklost, ni znano. "Pacient je prišel k nam v stiski, odločitev o tem, ali je upravičen do presaditve organa, pa je bila sprejeta izključno na podlagi njegove zdravstvene dokumentacije," so še dodali.

Zakonov ali predpisov, ki bi ljudem s kazenskimi kartotekami prepovedovali presaditev organov ali poskusne operacije, ni, je opozoril tudi Arthur Caplan, profesor bioetike na newyorški univerzi. "Naše delo ni, da ločujemo med svetniki in grešniki. Kriminal je pravno vprašanje," je dejal.