Pozivi k miru na Bledu, protest in prevzem krmila VS ZN

Slovenija je s septembrom za en mesec prevzela vodenje Varnostnega sveta Združenih narodov, kar pomeni, da bo drugič v zgodovini predsedovala najpomembnejšemu organu, ki je odgovoren za ohranjanje miru. In Slovenija nima lahkega dela, saj predsedovanje prevzema v času, ko je po svetu največ oboroženih spopadov po drugi svetovni vojni. A na dnevnem redu slovenskega predsedovanja se bodo znašle tudi razprave o Gazi, je povedal slovenski veleposlanik v Varnostnem svetu Samuel Žbogar.

No, in če Slovenija s svojimi mirovnimi vidiki nadaljuje tudi na domačih tleh. V nedeljo so na slovenski biser Bled prispeli mnogi prepoznavni obrazi iz sveta politike in prispevali svoj delček k reševanju številnim problematikam na svetu. Začel se je namreč 19. blejski strateški forum, pod naslovom "Svet vzporednih realnosti". Forum se je začel z nagovoroma zunanje ministrice Tanje Fajon in predsednice republike Nataše Pirc Musar, spregovorila pa sta tudi predsednice Evropske komisije Ursula von der Leyen ter prek video povezave generalni sekretar ZN Antonio Guterres. 

Sledil je prvi panel, panel voditeljev – z udeležbo predsednikov vlad Slovenije, Hrvaške, Albanije in Srbije; Roberta Goloba, Andreja Plenkovića, Edija Rame in Miloša Vučevića.

Foruma se je udeležila tudi Julija Navalna, vdova umorjenega ruskega protikorupcijskega aktivista Alekseja Navalnega, ki je prejela posebno nagrado, ki jo je izročil premier Golob. Predvsem pa je spregovorila o izzivih Rusije in izzivih mednarodne skupnosti, povezanih z Rusijo.

A forum ni minil brez protestov. Govorci na protestu nevladnikov pred začetkom foruma so opozorili, da so vsi pozivi EU k prekinitvi nasilja Izraela nad Palestincem prazni, dokler ni konkretnih ukrepov. Poudarili pa so tudi dvoličnost, ki da jo z vabilom nekdanje izraelske zunanje ministrice Cipi Livni na Bled izkazuje slovenska vlada. Dogodek, ker vlada povabila Izraelki ni umaknila, so bojkotirali tudi v Levici.

In nekaj več kot leto dni po tem, ko je Koroško prizadela katastrofalna ujma, se je v Črno na Koroškem vrnila von der Leynova in se seznanila z odpravo posledic uničujočih poplav. "To je zame zelo čustven obisk," je dejala von der Leynova. "Živo se spominjam lanskih prizorov, podob uničenja, poplav, blata, ki je vse pokrivalo, nanosov ... Nočna mora! Spomnim pa se tudi nečesa drugega – čudovite solidarnosti ljudi, ki so stopili skupaj in ki sodelujejo pri obnovi. To je bilo res lepo videti."

A če smo v Sloveniji govorili o miru, pa to ni prišlo na vrsto v Ukrajini. Ruske sile so namreč napadle vojaško izobraževalno ustanovo v Poltavi, napad je terjal 51 žrtev, več kot 270 ljudi je bilo ranjenih, balistične rakete pa so povzročilo veliko škodo na objektu. Šlo je za enega najbolj smrtonosnih napadov na Ukrajino od začetka obsežne ruske invazije februarja 2022.

Nič boljše ni bilo niti na Zahodnem bregu, izraelska vojska je tam namreč izvajala protiteroristično operacijo. Po več kot teden dni trajajoči vojaški operaciji, ki je za seboj pustila več deset žrtev in ogromno ruševin, so se izraelske sile v petek umaknile iz treh begunskih taborišč na okupiranem Zahodnem bregu, za seboj pa pustile ogromno ruševin. Po podatkih lokalnih zdravstvenih uradnikov je bilo v spopadih v Dženinu ubitih 21 od 39 Palestincev, po besedah izraelske vojske pa je bila večina med njimi borcev. Vendar spopadi niso terjali le življenja borcev, temveč so imeli uničujoče posledice tudi za civiliste.

In med protestom proti vojni v Gazi v Köbenhavnu je danska policija aretirala znano okoljsko aktivistko Greto Thunberg. Pred tem so Švedinjo prijeli že na protestih na Nizozemskem, v Londonu in Nemčiji. 

Znanja o varnosti in nujni pomoči nikoli ni preveč, še posebej ne v današnjih časih. Posebne policijske enote šestih držav so zato v Vadbenem centru Vinka Beznika v Gotenici izvedle mednarodno vajo posredovanja v primeru terorističnega napada ob prihodu vlaka na eni izmed železniških postaj.

Na polovici tedna pa je območje nekdanje Jugoslavije presenetila vest, da je v UKC Ljubljana v 72. letu starosti umrl eden največjih rokerjev in pesnikov na Balkanu, Borisav Bora Đorđević. Umrl je zaradi kronične obstruktivne pljučne bolezni, zaradi česar so ga v ljubljanskem kliničnem centru priklopili na respirator. Njegova smrt je prizadela številne oboževalce, pa tudi njegove glasbene kolege. 'Bora' je bil znan tudi po kontroverznih izjavah, poleg velikih vsegeneracijskih hitov smo si ga v Sloveniji zapomnili tudi po nacionalistični izjavi o Slovencih.