Poziv Srbiji iz filmskega sveta: Ne izročite Andreja Gnjota

Vsaj 70 režiserjev, igralcev in drugih ustvarjalcev je na Srbijo naslovilo javno pismo, v katerem jo pozivajo, naj beloruskega režiserja Andreja Gnjota ne izroči Minsku, kjer mu grozijo "zapor, mučenje in celo smrtna kazen". 

Pobudnik pisma je v Veliki Britaniji delujoči beloruski igralec Mitja Savelau, med podpisniki pa francoska igralka in predsednica Evropske filmske akademije Juliette Binoche, beloruska Nobelova nagrajenka Svetlana Aleksijevič, ruski režiser Kiril Serebrenikov in ukrajinski režiser Oleh Sencov, ki je bil prej politični zapornik v Rusiji, poroča Guardian. "Znano je, da je med protesti po volitvah leta 2020 delal dokumentarne posnetke, snemal pa je tudi pozive športnikov k svobodnim in poštenim volitvam. Beloruski avtoritarni režim ga preganja zaradi teh dejavnosti," opominjajo srbske oblasti, ki naj bi jutri odločale o usodi 42-letnika. 

Prijeli so ga lani na podlagi tiralice, ki jo je Interpol izdal na zahtevo Minska. Gre za že znano taktiko režima Aleksandra Lukašenka, je opozoril Savelau in spomnil, da so jo sicer neuspešno poskušali uporabiti tudi proti opozicijski voditeljici Svetlani Tihanovski. 

Interpol je tiralico proti Gnjotu pozneje umaknil, a srbske oblasti se sklicujejo na določila izročitvene pogodbe med Srbijo in Belorusijo iz leta 2019 ter na spise beloruskih oblasti o Gnjotovem primeru, ki so bili dostavljeni Srbiji. V odločbi piše, da ga pravosodni organi Belorusije iščejo zaradi davčne utaje okoli 300.000 evrov. Beloruske oblasti, kot piše v odločitvi višjega sodišča v Beogradu, trdijo, da je v davčno napoved vnesel lažne podatke, da bi znižal davek, s čimer je Belorusiji povzročil škodo v posebno velikih zneskih.

Gnjot te obtožbe označuje za lažne, češ da gre za sistemski mehanizem pregona političnih nasprotnikov s strani režima v Minsku, srbskim oblastem pa je doslej v svoj zagovor predložil že več kot 70 različnih dokumentov. Med njimi so poročila organizacij za zaščito človekovih pravic o razmerah v Belorusiji, peticije za njegovo izpustitev in mednarodne resolucije, ki kritizirajo beloruski režim.

"Razumel sem, da me najbrž iščejo. Drži pa, da nihče ni verjel, da bodo za to izkoristili Interpol. Verjeli smo, da se moram samo izogibati Belorusiji, Rusiji, nekdanjim državam Sovjetske zveze – pa bom varen," je svojo naivnost priznal v pogovoru za 24ur.com. 

Sedem mesecev je bil v priporu v osrednjem beograjskem zaporu, nato so mu odobrili hišni pripor. Za to, da tam tudi ostane, skrbi sledilna naprava. Junija je sodišče že odobrilo njegovo izročitev režimu, ki ga preganja, jutri naj bi odločili o njegovi pritožbi. In s tem njegovi usodi. Če bodo izročitev podprli, je njegovo zadnje upanje veto srbskega pravosodnega ministra.

Med tistimi, ki pozivajo, naj ga ne izročijo, je tudi Amnesty International. "Nihče, ki je vpleten v dejavnosti, kritične do beloruskih oblasti, v nobenem primeru ne bi smel biti izročen administraciji Aleksandra Lukašenka," je dejala direktorica za vzhodno Evropo in srednjo Azijo Marie Struthers. K njegovi izpustitvi je 13. junija pozvala tudi Evropska unija, a bila preslišana. Morda ji bo jutri srbsko sodišče vendarle prisluhnilo. 

Kdo je Andrej Gnjot?

42-letni Andrej Gnjot je nekdanji novinar, ki je branžo zapustil, potem ko je Lukašenkov režim zatrl neodvisne medije. "Na žalost je nekje okoli 2006 Lukašenko povsem uničil beloruski medijski prostor. Zaprli so se vsi neodvisni mediji, kar je pomenilo, da si kot novinar lahko delal le še, če si se sprijaznil, da namesto novinarja postaneš propagandist, česar pa sam nisem želel sprejeti," je povedal v pogovoru za 24ur.com. Novo kariero si je poiskal kot režiser televizijskih reklamnih oglasov, bil je zelo uspešen in je pobral tudi več mednarodnih nagrad. A želja po soustvarjanju družbenih sprememb mu ni dala miru. Leta 2020, ko so v Belorusiji potekali veliki protesti za spremembo oblasti, je soustanovil organizacijo SOS BY, ki se bori za človekove pravice, povezala pa je športnike. Takrat je postal trn v peti Lukašenka. Deset mesecev kasneje, junija 2021, je moral bežati iz države.