Poziv k izpustitvi novinark, zaprtih v Iranu

Aretacije novinark so zadnji poskus iranskega režima, da bi utišali nenehne proteste, ki so v zadnjih tednih pretresli državo.

"Naša družba ima pravico pravočasno vedeti, kaj se dogaja, brez cenzure ali filtrov, prav tako ima pravico zaslišati vsako osebo ali institucijo, ki povzroča neučinkovitost, korupcijo ali krši zakon," so nadaljevali v izjavi.

"Velika iranska družba se ne bo mogla soočiti s kompleksnimi grožnjami v današnjem svetu brez odgovornih državljanov, kot sta Niloofar Hamedi in Elaheh Mohammadi ter drugi zaprti novinarji." 

 Odziv je prišel po tem, ko je iranska obveščevalna služba obe novinarki obtožila, da sta se usposabljali v tujini in posredovali informacije tujim medijem. Iranska obveščevalna služba je Hamedijevo obtožila, da je svojo vlogo novinarke uporabila kot krinko za vzbujanje nestrpnosti.

"Bila je ena prvih ljudi, ki so prispeli v bolnišnico, kamor je bila odpeljana Mahsa Amini, in provocirali svojce pokojnika," je zapisano v izjavi obveščevalnih služb. "Objavila je tudi prvo fotografije Mahse Amini na njeni bolniški postelji."

"Elaheh Mohammadi se je usposabljala tudi na ameriških tečajih v tujini. Obe sta odigrali vlogo primarnega vira novic za tuje medije."

 Mehdi Rahmanian, izvršni direktor časopisa Shargh, delodajalca Niloofare Hamedi, je izdal izjavo, v kateri je zanikal, da je Niloofar objavila fotografijo Mahse Amini v bolniški postelji. Niloofarjin mož, Mohammad Hossein Ajorloo, je na družbenih omrežjih objavil, da je bila edina fotografija, ki jo je Niloofar objavila, fotografija dveh članov družine Mahse Amini, ki se objemata, potem ko sta izvedela za njeno smrt v moralnem policijskem priporu.

Po podatkih nevladne organizacije Odbor za zaščito novinarjev je bilo v Iranu od začetka protestov zaradi smrti Mahse Aminija zaprtih najmanj 46 novinarjev.

Niloofar Hamedi in Elaheh Mohammadi ostajata v zaporu Evin in še nista bili javno obtoženi.