'Požarov je več kot lani, bojimo se, da bi se ponovilo leto 2017'

Kot poročamo že nekaj časa, po Dalmaciji divjajo požari. Največja škoda je nastala na območju Zatona in Rasline v zaledju Vodic, kjer so zgorele hiše, vozila in nasadi. Več sto gasilcev iz vse Hrvaške je ob pomoči zračnih sil požar ukrotilo.

Hrvaški premier Andrej Plenković je izpostavil, da so trenutne vremenske razmere izjemno slabe za gašenje požara. Država se namreč sooča s sušo, prav tako pa gašenje otežuje tudi močan veter. "V zadnjih šestih let še nismo imeli situacije, da bi zgorelo toliko hiš kot zdaj v Zatonu in Raslini," je dejal ter zagotovil, da bodo storili vse, da bodo požar čim bolj lokalizirali. Dodal pa je še, da gre za največji požar tega poletja na Hrvaškem doslej. 

Letos 30 odstotkov požarov več

Glavni gasilski poveljnik Republike Hrvaške Slavko Tucaković je za Index.hr dejal, da so razmere v zaledju Vodic stabilne in da nenadzorovanega širjenja ognja ni več. "Vso minulo noč smo se gasilci z nadčloveškimi napori ob pomoči občanov borili, da ogenj ne bi presegel jadranske magistrale in obvoznice okoli Vodic in Jadrij. Stanje je trenutno stabilno," je dejal.

Dodal je, da je ves dan na pogorišču dežuralo 342 gasilcev in 96 vozil. Tucaković je dejal, da je zaskrbljujoč podatek, da je letos 30 odstotkov več požarov. Boji se ponovitve leta 2017, ki je bilo požarno gledano grozno. "Letos je bilo 50.714 požarov rastlinja, kar je 70 odstotkov več kot lani," je poudaril.

Damir Trut, direktor Uprave za civilno zaščito, je medtem povedal, da so gasilcem pomagali občani. "Varovali so svoje premoženje in hiše in na srečo se ni nikomur nič zgodilo," je poudaril in dodal, da sistem civilne zaščite dobro deluje.

Letala so opravila 40 ur naletov

Na vprašanje, koliko naletov je bilo potrebnih za obvladovanje požara, je poveljnik 855. gasilske brigade Darko Kučej povedal, da so letala opravila 40 ur naletov. "Izzivi so bili veliki. Na začetku smo sodelovali z dvema canadairjema, a so, ko se je požar razširil, dodali maksimum kopenskih sil," je poudaril. Povedal je tudi, da posadke s canadairji vzletijo v roku 30 minut po signalu za vzlet.  

"Kanadske posadke vzletijo v 30 minutah po signalu za vzlet. V tem času smo vzleteli in s kopenskimi silami delovali maksimalno taktično," je poudaril Kučej.

Suša v Istri

Dino Kozlevac, gasilski poveljnik Istrske županije, je medtem poudaril, da se v Istri soočajo z ekstremno sušo in da je "vegetacija trenutno primerna za nastanek požarov". Dodal je, da na Hrvaškem vsak dan zagori med štiri in pet požarov na prostem. Največja težava nastane, če se požari razširijo v naselja. "Rastlinje lahko potencialno ogroža stanovanjske objekte, ljudi in premoženje," je pojasnil.

Kozlevac je pojasnil, kako je Hrvaška organizirala svoje gasilstvo. Kot osrednji državni organ je oblikovala Hrvaško gasilsko zvezo, kar je gasilcem omogočilo lažjo komunikacijo in več sodelovanja. Poenostavili so postopke in zaposlovanje ljudi.  

"Kolegi vremenoslovci napovedujejo nadaljevanje tega sušnega obdobja," je še dodal in pojasnil, da se z velikimi požari soočajo v več državah zahodne Evrope: med drugim na Portugalskem, v Španiji in Franciji. Čez kakšen teden se tudi v Veliki Britaniji pričakujejo temperature nad 35 stopinj, nekatere napovedi kažejo na možnost temperatur nad 40 stopinj Celzija.

"Spremljali bomo razvoj tega vročinskega vala in opazovali, če bo čez deset dni prišel tudi v naše kraje," je povedal Ivan Güttler, klimatolog, Državni hidrometeorološki zavod. Hrvaški hidrometeorološki zavod v okviru varstva pred požari vsako leto izdela oceno ogroženosti pred požari na prostem in požari rastlinja. Ocene pripravljajo za nekaj dni in nekaj tednov vnaprej. "Ta sistem deluje že nekaj let, še naprej ga razvijamo in upam, da pomaga res pogumnim ljudem na terenu," je povedal. 

Tucaković je poudaril, da je zaradi požara nastala velika materialna škoda, obnova pa bo trajala leta.

Zaraščajo se tudi zasebna zemljišča

Trut je povedal tudi, da je Dalmatinsko zaledje poraslo z drugačno vegetacijo. A kot pravi, za to niso odgovorni samo javni gozdovi, ampak tudi zasebna zemljišča in zemljišča, katerih lastništvo ni znano. "Vse to je potencialno požarno nevarno in gasilcem pa pri gašenju povzroča velike težave," je poudaril.

Kozlevac na drugi strani poudarja, da je hidrantno omrežje neprimerljivo boljše, kot je bilo pred 10 leti. "Težava se je začela pojavljati zaradi pomanjkanja vode. Težave pri oskrbi gasilskih vozil iz hidrantnega omrežja za zdaj nismo opazili, a to ne pomeni, da je ne bo," je dejal in pojasnil, da je treba z vodo ravnati varčevalno. 

Güttler je povedal še, da v podnebnem sistemu zadržujemo milijarde ton CO2, ki zadržuje toploto, posledično pa imamo vedno bolj vroča poletja in vse manj padavin. "To je popolna kombinacija za povečanje tveganja odprtega ognja," je dejal.