Zakaj v bitki z gasilci še vedno zmaguje ogenj?

Močan veter, ki je povzročil peklenske razmere v okolici Los Angelesa, se znova krepi, kar ne pomeni nič dobrega za gasilce, ki se že teden dni borijo z neizprosnimi ognjenimi zublji.

Po zadnjih podatkih kalifornijskega oddelka za gozdarstvo in požarno zaščito (Cal Fire) je v obsežnih požarih do danes zgorelo 16.400 hektarjev, uničenih pa je bilo več kot 12.300 zgradb.

Guverner Kalifornije Gavin Newsom je sporočil, da je bilo v boj s požari napotenih več kot 7500 gasilcev in reševalcev. 4700 je gasilcev – lokalnih in zveznih, pomagajo pa si s šestimi letali in 31 helikopterji.

Za primerjavo: požar na Krasu leta 2022 je zajel 3700 hektarjev, gasilo pa ga je okoli 2000 gasilcev.

Premalo gasilcev 

Slovenija ima dobrih tisoč poklicnih in več kot 160.000 prostovoljnih gasilk in gasilcev. Okoli 50.000 je operativnih. California Professional Firefighters (Cal fire) je z več kot 35.000 člani največja državna gasilska organizacija, a v to številko so poleg gasilcev zajeti tudi reševalci. Še 10.000 jih je članov prostovoljne organizacije California State Firefighters' Association (CSFA).

"Kar se gasilcev tiče, je Slovenija v svetu vzorčna država. Pri nas gasilci predstavljajo nekje med 6 in 7 odstotkov prebivalstva, ZDA pa imajo ta odstotek zelo nizek – le okoli 0,31," ocenjuje strokovnjak za požarno varnost na Zavodu za gradbeništvo Aleš Jug. 

"Če požare gasimo brez podpore iz zraka, pa tudi sicer, je potrebna zelo intenzivna fizična moč. Potrebuješ ogromno število gasilcev, ki morajo v skupini v neki liniji preiskati območje meter za metrom, prekopavati tla in dodatno gasiti. To je fizično izredno naporno. Nekje na dve uri, včasih še manj, moraš menjati ekipo, sploh, če fantje delajo na hribovitem terenu, ker se utrudijo. Torej je potrebna ogromna količina gasilcev, ki pa jih ZDA nimajo."

V Sloveniji se ob velikih nesrečah aktivira državni načrt in vpokliče gasilce iz zaledja države. "S sodobnimi gasilskimi vozili potrebujejo iz npr. Maribora do Krasa največ tri ure. ZDA pa so zelo velike, tega tam ne bomo videli. Poleg tega je zaledje Kalifornije dejansko puščava. Tam so države, kot so Nevada, Arizona, kjer ni večjih mest, od koder bi gasilci lahko priskočili na pomoč."

Poleg tega so zaradi težav s proračunom predvsem zveznim ameriškim gasilcem, ki pomagajo pri gašenju požarov v naravnem okolju, lani jeseni številnim prekinili pogodbe o zaposlitvi.

Gasilci v Los Angelesu so tako bolj ali manj prepuščeni samim sebi in močno odvisni od vremena oz. narave. "Narava pa, kot lahko vidimo, ni prav prijazna do njih."

Močan veter in iglavci, ki gorijo 

Razlog, da se požari širijo tako hitro, je močan veter Svete Ane. Gre za suh veter, ki se pojavi v jesenskem času in piha vse do začetka zime. Iz puščave potuje proti Pacifiku in predstavlja težavo, ker spodbuja gorenje in potiska požar. 

V Los Angelesu je tudi veliko zelenja, v glavnem iglastega (jelke, borovci), to pa je gorivo, ki predstavlja dodaten material za gorenje. "Ena od taktik, s katero se požar lahko ubrani pred širjenjem, je, da se z mehanizacijo naredi presek ali pa se za to uporabi širšo avtocesto. A zaradi vetra požar preskakuje takšna mesta, kjer bi gasilci ogenj lahko ustavili. Vetrovi so tako močni, da žareči storži, veje in deli dreves lahko letijo tudi 50 ali 60 metrov stran. In to neti nove požare," pojasnjuje Jug. 

Za razliko od pretežno ravninskega Krasa je v Los Angelesu teren hribovit. "Čim gredo požari v naravnem okolju v neko topografijo, teren pod naklonom, zaradi teorije gorenja izredno pospešijo in se lahko gibljejo tudi dvakrat ali trikrat hitreje, kot bi se na ravnem terenu. Požari se torej tam po grapah in vzpetinah gibljejo zelo hitro in tudi nepredvidljivo – takšen požar se lahko nepričakovano obrne in zajame gasilce. Tudi zato imajo ti precej pasiven pristop pri gašenju – poskušajo narediti, kar lahko, vendar ga ni poveljnika, ki bo te gasilce spravil v bližino požarov. Ker so tako zelo nevarni."

Kraški požar je bil požar naravnega okolja. Zaradi velikega števila osebja in dovolj vode so gasilci objekte uspeli ubraniti pred požarom. V Kaliforniji pa gre za kombinacijo urbanega in naravnega okolja. "Ko ogenj pride do hiš, je tam veliko več goriva – energije, ki gori. Kalifornija je, okoljsko gledano, ena bolj ozaveščenih zveznih držav v ZDA, kar pomeni, da ima ogromne količine električnih vozil. Ta vozila sicer ne predstavljajo večje nevarnosti in gorijo veliko redkeje kot običajna. Ko pa tako vozilo enkrat zagori, izgoreva zelo hitro, intenzivno, z visokimi temperaturami in dolgo časa. Kalifornija ima celo prepoved prodaje kosilnic in ostalih naprav, ki bi jih poganjali motorji z notranjim izgorevanjem, kar pomeni, da so tudi tam ogromne količine litij-ionskih baterij. Vsa ta dodatna goriva požare spodbujajo in gasilcem predstavljajo velike težave," še pojasni strokovnjak. 

Tudi način gradnje hiš v ZDA je v primerjavi s Slovenijo povsem drugačen, še izpostavi Jug. "Mi imamo kompaktno gradnjo, pri nas so zidovi v glavnem zidani. Njihovi objekti pa so lahke konstrukcije, montažni, večinoma leseni in lahko gorljivi. Malibu in Palisade so bogati predeli Los Angelesa, kar pomeni, da so hiše tudi močno obraščene z zelenjem. To je sicer zelo lepo na pogled, ampak ko zagori, je pa to problem."

Vode v hidrantih primanjkuje, rezervoarji so prazni

Požari v naravnem okolju se lahko ob intenzivnem razvoju zelo okrepijo, kar pomeni, da izgorevajo z izredno visokimi temperaturami, napredujejo zelo hitro in ustvarijo neko svojo termiko, svoje vetrove. "Pred dnevi smo brali o t. i. požarnem tornadu – ekstremno silovitem razvoju požara, ki ustvarja svoje vrtince. To se zgodi, ko obstajajo ogromne količine gorljivih snovi in visoke temperature. V tem primeru se lahko požari gibljejo drugače, kot se giblje veter, kajti požar ustvarja svoje vetrove, ki so močnejši od okoljskih vetrov. Če do tega pride, za gašenje potrebujemo ogromne količine vode. Običajno pri tako intenzivnih požarih vode v hidrantnem omrežju začne primanjkovati – tudi v Sloveniji se je to zgodilo pri požaru na Krasu – in takrat se začne vključevati ostale vodne vire – na primer rezervoarje, ki jih je v Kaliforniji kar veliko." Težava je v tem, da so zaradi dolgotrajne suše, ki pesti Kalifonijo, rezervoarji prazni.

Morska voda – sistem, kot se ga pri gašenju poslužujejo naši hrvaški kolegi – ne pride v poštev. "Ob tako močnih vetrovih aviacija ne more gasiti požarov, kar pomeni, da jih gasijo gasilci z vozili, ki imajo črpalke. A te črpalke načeloma niso prilagojene za slano vodo. Ta črpalke in ostale armature poškoduje. Gasilci se tega zavedajo in vedo, da če enkrat začnejo gasiti s slano vodo, to lahko dodatno poškoduje opremo, s čimer bo zmanjšana njihova sposobnost gašenja požarov."

Poleg tega, še doda Jug, je vegetacija v ZDA povsem drugačna kot na hrvaških otokih. "Gre za bujno rastlinje. Če požare intenzivno gasimo s slano vodo, to vpliva na ponovno obnovo naravnega okolja in ga lahko lahko podaljša. Človek bi rekel, da je smiselno zajeti vodo v morju in požare pogasiti, a s strokovnega vidika se hitro pokaže, da to ni najbolj smotrna pot," zaključi.