Požigalci iz Zadra v priporu še mesec dni

Sežgani avtomobili, uničene hiše, številni hudo poškodovani in eno izgubljeno človeško življenje. To je epilog požara, ki je prinesel smrt in opustošenje. Medtem ko ocenjujejo škodo, so mnogi prepričani, da tragedija ni bila splet nesrečnih okoliščin, temveč posledica namernega dejanja požigalca.

Trije hrvaški državljani srbske narodnosti in dekle enega od njih naj bi povzročili deset požarov. Včeraj so priznali, da so zažgali gozdove, oljčne nasade in en avtomobil. Pri njih so našli tudi večjo količino orožja. Hrvaški državni urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (USKOK) preiskuje, ali je šlo za terorizem.

Preiskovalni sodnik v Zadru  jim je odredil enomesečni pripor, poročajo hrvaški mediji. Razlog pa: ponovitvena nevarnost in možnost vplivanja na priče, enemu izmed njih tudi zaradi nevarnosti pobega zaradi dvojnega državljanstva. 

Tudi to ni izključeno, vedno obstaja ta možnost: "Zdaj bomo ugotavljali, ali za to obstajajo razlogi," je za Net.hr pojasnil hrvaški državni tožilec Ivan Turudić.

Kazen za terorizem je lahko dolgotrajni zapor. V primeru Omiša, kjer je prišlo do smrtnega izida, lahko kazen znaša do 15 let zapora. A po mnenju odvetnika in nekdanjega sodnika Branka Šerića je težava v tem, da je zakon nejasen. Ko pride do smrti, je zakonodajalec za en primer predvidel kazen od 1 do 8 let, v drugem primeru pa od 1 do 10 let. Torej je glede zagrožene kazni precejšnja zmeda: "Menim, da bi moral zakonodajalec to odpraviti, in bi moral za vsako kaznivo ravnanje in povzročitev požara natančno določiti okoliščine in kazen," je prepričan Šerić.

Na Hrvaškem je za povzročitev požara s smrtnim izidom sicer zagrožena kazen od 5 do 15 let zapora, v Španiji od 10 do 20 let, medtem ko so kazni v Nemčiji in Franciji precej strožje, od 10 let do dosmrtnega zapora.

Vendar problem niso kazni, temveč sodna praksa, opozarjajo hrvaški strokovnjaki. Požigalce najpogosteje obtožijo blažjih kaznivih dejanj, zato jim sodišča v povprečju izrekajo nižje kazni. Takšno prakso je treba nujno spremeniti in kazni zaostriti, pa opozarja podpredsednik hrvaške vlade.