Povprečni dohodek 5238 evrov, lagodno življenje. Zdaj jih je strah prihodnosti

Wolfsburg, ustanovljen leta 1938 med nacistično vladavino, je bil zasnovan kot dom za delavce, ki so izdelovali avtomobile KdF-Wagen. Po drugi svetovni vojni pa je mesto raslo skupaj z uspehom Volkswagna in postalo eden ključnih gospodarskih stebrov nemške avtomobilske industrije.

Danes je Wolfsburg dom za približno 120.000 prebivalcev, od katerih jih več kot 60.000 dela v Volkswagnu ali podjetjih, ki so z njim neposredno povezana.

Plače v VW so nadpovprečne, zaradi česar so stroški dela podjetja najvišji v nemški avtomobilski industriji, kjer je povprečna urna postavka leta 2023 znašala približno 62 evrov.

Prebivalci Wolfsburga so s povprečnim dohodkom 5238 evrov drugi najbogatejši v Nemčiji – takoj za tistimi, ki živijo v Ingolstadtu, kjer ima sedež proizvajalec avtomobilov Audi.

Mesto je praktično zgrajeno okoli avtomobilskega giganta, kar pomeni, da vsaka sprememba v Volkswagnu neposredno vpliva na življenje ljudi.

Kljub visokim dobičkom v letu 2023, ko je VW zabeležil več kot 18 milijard evrov čistega dobička in velik kos pogače razdelil med delničarje, je podjetje lansiralo program za povečanje učinkovitosti in zmanjšanje stroškov. Podjetje je ob tem načrtovalo prihranek 10 milijard evrov do leta 2026. V avgustu 2024 pa so razmere postale še bolj skrb vzbujajoče, saj so vodilni v VW napovedali možnost zaprtja dveh tovarn v Nemčiji ter odpuščanja več tisoč delavcev.

Novice o morebitnih zaprtjih tovarn so v Wolfsburgu povzročile val negotovosti. Kristin Rösser, nepremičninska agentka v mestu, za DW pravi, da so delavci začeli panično prodajati svoje domove, saj se bojijo, da bodo njihove nepremičnine izgubile vrednost, če VW zapre tovarne. Nekateri kupci pa so tik pred sklenitvijo pogodb celo odpovedali nakupe, ker ne vedo, kakšna bo prihodnost.

Delavci in sindikati so že začeli protestirati proti načrtom zapiranja tovarn. Zveza delavcev je obljubila, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da prepreči morebitna odpuščanja in zaprtja tovarn, saj bi ti ukrepi imeli katastrofalne posledice za celotno mesto.

Djuliano Saliovski, lastnik restavracije in hotela v Wolfsburgu, pa pravi, da so se že zdaj opazno zmanjšale rezervacije, ljudje pa manj pogosto obiskujejo njegovo restavracijo. Med pandemijo je opazil padec prihodkov, vendar je trenutna kriza še večji udarec, saj se je kupna moč prebivalcev zmanjšala.

Wolfsburg je bil dolga leta tudi turistična destinacija zaradi znamenitosti, kot sta Volkswagnov muzej in Avtomobilsko mesto (Autostadt). Muzej je obvezen postanek na poti turistov, lani jih je več kot 300.000 obiskalo Wolfsburg. Autostadt, 28 hektarjev velik avtomobilski tematski park, pa ponuja vpogled v "svet mobilnosti".

Toda vse manj turistov prihaja na obisk v Wolfsburg, je za DW povedal taksist, ki je opozoril, da so se taksi podjetja pred nekaj leti "komaj spopadala z navalom turistov in poslovnih potnikov." Danes je tudi na tem področju povsem drugače.

Je to lahko zlovešč znak, da so Wolfsburgu kot prestolnici avtomobilske proizvodnje v Evropi šteti dnevi? Taksist meni, da je v Wolfsburgu konec razcveta. "Ti časi so že zdavnaj mimo," pravi in dodaja, da meni, da bi se lahko stanje "še poslabšalo."

VW je bil desetletja kralj na področju vozil z notranjim izgorevanjem, a prihodnost avtomobilske industrije je glede na smernice v električnih vozilih. Volkswagen se sooča s hudim pritiskom konkurence, predvsem kitajskih proizvajalcev električnih avtomobilov, ki ponujajo cenejša in bolj priljubljena vozila.

V Wolfsburgu se tako pričakovano sprašujejo, ali lahko VW še naprej prevladuje na trgu.

Po množičnem medijskem poročanju o VW-jevih težavah v zadnjih tednih večina domačinov ni razpoloženih, da bi znova in znova odgovarjali na isto vprašanje. Seveda se delavci bojijo za svoje službe, pravi en moški, drugi pa dodaja, da je vse, kar zdaj lahko storijo, to, da ostanejo prepričani o prihodnosti proizvajalca avtomobilov. "Preživeli smo veliko kriz, preživeli bomo tudi to," pravi.