Uničujoč potres na Hrvaškem razkril številne nepravilnosti pri gradnji

V potresu so bile poškodovane številne stanovanjske hiše, ki jih je država po vojni obnovila v drugi polovici 90. let prejšnjega stoletja, ko so bila jasno zastavljena gradbena pravila o protipotresni konstrukciji objektov. Nekateri lastniki hiš, ki jih je po vojni obnovila država in so bile v potresu močno poškodovane, so izjavili, da so že pred leti opozarjali na pomanjkljivosti na svojih hišah.

Prebivalci prizadetih območij se tako upravičeno sprašujejo, kako je mogoče, da so hiše, stare približno dvajset let, popolnoma uničene ali niso več primerne za bivanje. Potres je pokazal, da so bili temelji nekaterih od teh hiš slabi, da ni bilo ustreznih povezav iz armiranega betona, celo med opekami na zidovih ni bilo kakovostne vezave, pa je poročal Jutarnji list. Kot dodaja, mnogi lastniki niso dobili niti uporabnih dovoljenj.

Po vojni obnovili 25.000 hiš, za koordinacijo skrbel sedanji predsednik sisaško-moslavške županije

V sisaško-moslavški županiji so med letoma 1995 in 2000 obnovili okoli 25.000 hiš, ki so bile porušene med vojno v prvi polovici 90. let. Država je za obnovo angažirala približno 150 gradbenih podjetij. Hrvaški mediji so tudi poročali, da večina od teh podjetij ne obstaja več ali pa so se zamenjali lastniki.

Povojno obnovo je koordiniral sedanji predsednik sisaško-moslavške županije in inženir arhitekture Ivo Žinić, ki je bil takrat zaposlen na ministrstvu za razvoj in obnovo. Žinić je zavrnil vse navedbe, da bi bil odgovoren za morebitne nepravilnosti pri povojni obnovi. Zatrdil je, da nobena od hiš, ki so jih obnovili po vojni, ni bila zrušena med potresom, temveč da so nekatere poškodovane. Trdi, da so med obnovo spoštovali vse takratne gradbene standarde.

Strokovnjaki: Glede na škodo hiše niso bile grajene v skladu s pravili stroke

Strokovnjaki ocenjujejo, da hiše ne bi bile tako poškodovane, če bi jih gradili v skladu s protipotresnimi predpisi, ki so usklajeni s hrvaškimi seizmološkimi zemljevidi, danes poroča tednik Nacional na svoji spletni strani. Kot navaja, je na hiši, veliki 100 kvadratnih metrov, mogoče "privarčevati" tudi več kot 13.000 evrov, če bi vgradili za tretjino manj železne konstrukcije, kot je predpisano.

Preiskavo o tem, zakaj so nekatere hiše po vojni nekakovostno obnovili, je v ponedeljek omenil tudi hrvaški premier Andrej Plenković. "Menim, da je treba preiskati, kako se je to zgodilo in zakaj, kdo je gradil, kdo je gradnjo nadziral in kdo je izdajal uporabna dovoljenja", je povedal Plenković novinarjem.

Hrvaški minister za gradbeništvo, prostorsko ureditev in državno premoženje Darko Horvat je v ponedeljek povedal, da imajo v vladnem uradu za obnovo vse ustrezne podatke ter da bodo preverili navedbe o domnevnih malverzacijah pri povojni obnovi hiš. Index navaja, da Horvat na vprašanje, koga konkretno bodo preiskovali, ni želel odgovoriti, niti komentirati dejstva, da je bil sedanji sisaško-moslovaški župan Žinić od leta 1995 zadolžen za obnovo tega območja.

Lastniki po vojni obnovljenih in v potresu močno poškodovanih hiš še menijo, da je šlo za amatersko in stihijsko obnovo brez ustreznega nadzora, kar naj bi omogočalo tudi različne malverzacije z gradbenim materialom in denarjem za obnovo.