'Madžarska vlada ogroža vrednote, institucije in sredstva Unije'

V resoluciji, sprejeti s 345 glasovi za, 104 proti in 29 vzdržanimi glasovi, so poslanke in poslanci izrazili veliko zaskrbljenost zaradi nadaljnjega spodkopavanja demokracije, pravne države in temeljnih pravic na Madžarskem, zlasti z nedavno sprejetim tako imenovanim svežnjem za zaščito nacionalne suverenosti, ki se lahko primerja z ruskim "zakonom o tujih agentih", so sporočili iz slovenske pisarne Evropskega parlamenta. 

Slovenski predstavniki so sicer glasovali mešano. Čeprav je EPP glasovala za resolucijo, so trije glasovali proti, med njimi dva Slovenca: Romana Tomc in Milan Zver. Za je sicer glasovala Ljudmila Novak, Franc Bogovič pa se je vzdržal. 

Resolucijo sta prav tako podprla slovenska evroposlanca iz vrst socialistov in demokratov Milan Brglez in Matjaž Nemec (oba S&D/SD). Brglez se je za podporo odločil, ker parlament v njej zahteva, da Sodišče EU pregleda zakonitost sklepa komisije o odmrznitvi sredstev. V utemeljitvi je posvaril tudi pred tem, da bi lahko madžarski premier Viktor Orban začasno prevzel vodenje Evropskega sveta.

"Podprl sem resolucijo o Madžarski, saj zavračam igro izsiljevanja madžarskega premierja in popuščanja predsednice komisije (Ursule von der Leyen) v zameno za napredek Ukrajine na njeni evropski poti. Orban je za talko vzel celotno EU na zadnjem zasedanju voditeljev, od komisije pa je izsilil deblokado, ne da bi bili za to izpolnjeni pogoji," pa je sporočil Matjaž Nemec.

Podobno je svoj glas za utemeljil evropski poslanec iz vrst liberalcev Klemen Grošelj (Renew/Svoboda). Za podporo se je odločil, ker Evropska komisija sredstev ni sprostila na podlagi izboljšanja razmer na področju vladavine na Madžarskem, ampak je to naredila samovoljno in zaradi madžarskega izsiljevanja pri zunanjepolitičnih temah.

"Madžarska je pod vodstvom Viktorja Orbana postala avtoritarna država, kjer si je njegova vladajoča stranka politično povsem podredila vse veje oblasti, ob tem pa poskuša z represivnimi metodami utišati vse kritične glasove, s s korupcijo prepletenimi mrežami pa vzdržuje sistem, ki ugaša vse luči demokracije," je medtem zapisala Grošljeva strankarska kolegica Irena Joveva.

Poslanci, ki so podprli resolucijo pravijo, da Madžarska vlada ogroža vrednote, institucije in sredstva Unije. 

Poslanci, ki so podprli resolucijo so poudarili, da Unija ne sme popuščati pred izsiljevanjem. Ob tem obsojajo madžarskega premierja Viktorja Orbana, ki je decembra 2023 blokiral odločil dolgoročnega proračuna EU, ki je vseboval tudi pomoč za Ukrajino. Navedli so, da gre za "popolno nespoštovanje in kršenje strateških interesov EU" ter da je delovanje madžarske vlade "v nasprotju z načelom lojalnega sodelovanja". 

Ob tem parlament obžaluje odločitev Komisije, ki je sprostila do 10,2 milijard evrov predhodno zamrznjenih sredstev za Madžarsko, kljub temu, da ta "ni izvedla reforme sodstva, in nedavno podaljšala uporabo ukrepov uredbe o pogojenosti".

Omenili so tudi "sistemske diskriminatorne prakse do akademskih krogov, novinarjev, političnih strank in civilne družbe pri dodeljevanju sredstev". Prav tako po njihovem mnenju vlada porablja evropska sredstva za "obogatitev vladnih političnih zaveznikov".

Parlament bo preučil, ali bi bilo treba vložiti tožbo za razveljavitev odločitve o delni odmrznitvi sredstev, in opozarja, da lahko uporabi vrsto pravnih in političnih ukrepov, če Komisija krši svoje dolžnosti varuhinje Pogodb za zaščito finančnih interesov EU.

Parlament ima tudi pomisleke glede madžarskega predsedovanja v drugi polovici leta 2024. Opozarjajo, da bi v primeru nezasedenosti položaja predsednika sveta, te naloge med predsedovanjem EU prevzel Orban. "Poslanke in poslanci pozivajo Svet, naj poišče ustrezne rešitve za ublažitev teh tveganj, in poziva k reformam postopka odločanja v Svetu, da bi odpravili zlorabo pravice veta in izsiljevanja," so še zapisali v izjavi za javnost.