Nekatera podjetja so med epidemijo začela razmišljati o štiridnevnih delovnih tednih, hibridnih modelih, kjer bi zaposleni bili samo od dva do tri dni v pisarni, pa tudi o skrajšanih delovnih dneh. Z nedavno študijo na Islandiji, v katero je bilo vključenih 2500 delavcev, so želeli ugotoviti, ali skrajšani delovni dnevi vodijo do večje produktivnosti in srečnejših delavcev. Preizkuse so izvedli na različnih delovnih mestih. Izsledki najnovejše raziskave so dokazali, kako lahko dosežemo boljše ravnovesje med prostim časom in delom.
Na Islandiji so štiridnevni delovni teden preizkušali od leta 2015 do 2019. Delavci so prejemali enako plačo za manjše število delovnih ur. Sedaj so objavili rezultate preizkusa, ki kažejo, da je ta bil "izjemno uspešen" in da je veliko delodajalcev prešlo na krajši delovni čas. Produktivnost med eksperimentom ni padla, v bistvu se je na večini delovnih mestih celo povečala, so povedali raziskovalci. Številni delavci so s 40-urnega delovnega tedna prešli na 35- ali 36-urni, je pojasnila skupina britanskih in islandskih raziskovalcev.
Študija je privedla tudi do korenitih sprememb na Islandiji, saj je skoraj 90 odstotkov aktivnega prebivalstva sedaj prešlo na skrajšani delovni čas ali na katero od podobnih oblik hibridnega delovnega časa. To za delavca pomeni manj oddelanih ura za enako plačilo.
Delavci pod manjšim stresom, splošno počutje je boljše
Takšen sistem na psihično počutje delavcev ugodno vpliva, so ugotovili raziskovalci. Delavci so poročali, da so med štiridnevnim delovnim tednom bili pod manjšim stresom, prav tako so poročali, da so se počutili bolj zdrave in so lažje krmarili med poklicnim in zasebnim življenjem.
"Ta študija kaže, da je bil največji svetovni eksperiment na področju dela izjemno uspešen v vseh pogledih in po vseh merilih," je dejal Will Stronge, vodja britanskih raziskovalcev. "To nam kaže ne samo, da je mogoče v sodobnem času delati manj, ampak tudi, da so možne pomembne spremembe na področju dela," je izpostavil Gudmundur D. Haraldsson, islandski raziskovalec, ki je sodeloval pri poskusu.
Podobne poskuse izvajajo tudi drugod po svetu
Koncept štiridnevnega delovnega tedna je tudi v Veliki Britaniji dobil nekaj podpore, saj je približno 45 poslancev pozvalo pristojne, naj preučijo, kakšne so možnosti za izpeljavo podobnega projekta. Peter Cheese, predsednik vladne delovne skupine za prožno delo, je dejal, da štiridnevni delovni teden in prilagodljivi urniki "bi lahko oziroma bi morali biti enako sprejemljivi kot bolj standardni petdnevni delovni teden". Dodal je, da je "te različne oblike dela treba obravnavati kot del norme" in "obstajajo številni mehanizmi, s katerimi lahko podprete delodajalce in tudi zaposlene pri prilagoditvi na nov način dela, kar lahko ugodno vpliva na dobro počutje vseh in ugodno ravnotežje med delom in zasebnim življenjem".
Španija je še pred Veliko Britanijo napovedala, da bo pričela s poskusnim štiridnevnim delovnim tednom. Španska vlada se je strinjala z 32-urnim delovnim tednom, eksperiment bo trajal tri leta, delavcem pa plače ne bodo znižali."Namen pilotnega programa je tudi zmanjšati tveganje in stroške delodajalcev, zato bo vlada nadomestila razliko v plači, ko bodo delavci prešli na štiridnevni urnik." V stroške pilotnega programa za podjetja, ki želijo sodelovati, bo država vložila približno 60 milijonov dolarjev. Pričakuje se, da bo v projekt vključenih približno 200 podjetij in od 3000 do 6000 delavcev.
Tudi številna znana podjetja po svetu eksperimentirajo s štiridnevnim delovnim tednom in drugimi prilagodljivimi ureditvami. Microsoft je na Japonskem svojim 2300 zaposlenim ponudil možnost skrajšanega delovnega tedna. Cilj vodstva je bilo ugotoviti, ali se bosta ob skrajšanem času povečali produktivnost in morala. Rezultati eksperimenta so bili izjemno pozitivni, saj so bili delavci bolj zadovoljni in 40-odstotno bolj produktivni.
Štiridnevni delovni teden podpira tudi ustanovitelj novozelandskega finančnega podjetja Perpetual Guardian Andrew Barnes. Eksperiment skrajšanega delovnega časa je izvedel tudi v svojem podjetju, rezultati pa so bili tako pozitivni, da je Barnes sprožil kampanjo, s katero tudi druga podjetja poziva k podobnim ukrepom.
KOMENTARJI (111)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.