Poškodovan tudi telekomunikacijski kabel med Estonijo in Švedsko

Tudi švedske oblasti so danes sporočile, da so odkrile poškodbe tudi na podmorskem telekomunikacijskem kablu med Estonijo in Švedsko, poroča Guardian. Švedski minister Carl-Oskar Bohlin je dejal, da naj bi se poškodba kabla zgodila približno istočasno, ko sta bila 8. oktobra poškodovana podmorski plinovod in telekomunikacijski kabel med Finsko in Estonijo."Trenutno še ne moremo oceniti, kaj je povzročilo to škodo. Gre za delno poškodbo kabla," je dodal.

Kot smo poročali, je finski operater omrežja zemeljskega plina Gasgrid 10. oktobra sporočil, da so zaradi puščanja zaprli plinovod iz Estonije, še zadnjega, prek katerega je država uvažala plin. Puščanje plinovoda Balticconnector med Finsko in Estonijo je verjetno povzročil zunanji dejavnik, je izjavil finski predsednik Sauli Niinistö.  Dodal je, da vzrok puščanja sicer še ni znan.

"Verjetno je škoda na plinovodu in telekomunikacijskem kablu posledica zunanje dejavnosti," je dejal Niinistö, pri čemer podrobnosti ni podal. Dodal je le, da vzrok puščanja še ni znan in da je preiskava, v kateri sodelujeta tako Finska kot Estonija, v teku. 

Nato napovedal odločen odziv 

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je napovedal odločen odziv, če se izkaže, da je bila poškodba plinovoda med Finsko in Estonijo v Baltskem morju posledica namernega napada. Plinovod Balticconnector med Finsko in Estonijo so v nedeljo zaradi puščanja zaprli, finske oblasti pa so opozorile, da bi ga lahko povzročil zunanji dejavnik.

"Škoda je takšna, da jo je morala povzročiti sila, močnejša od potapljača ali majhnega podvodnega robota," je dodal estonski obrambni minister Hanno Pevkur. Oblasti v Helsinkih so sicer v luči nekaterih ugibanj o tem, da je morda šlo za ruski napad, posvarile pred prehitrimi zaključki.

Kot primer so  lanskoletne eksplozije na plinovodih Severni tok 1 in 2, ki Rusijo pod Baltskim morjem povezujeta z Nemčijo, za katere se medsebojno obtožujeta Moskva in Zahod. Po več kot enem letu od sabotaže Severnega toka preiskave še vedno potekajo, vzrok za eksplozije pa ostaja neznan.

Tabloidni finski časopis Iltalehti je sicer odgovornost za nenaden padec tlaka v plinovodu pripisal ruskemu napadu, pri čemer se je skliceval na neimenovane vladne in vojaške vire.