Po dolgem boju je Portugalska le sprejela zakon, ki trpečim osebam in tistim z neozdravljivimi boleznimi omogoča pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Novi zakon bo zajel tiste, ki trpijo "trajno" in "neznosno" bolečino, odločitve za evtanazijo pa sicer ne bodo mogle sprejeti osebe, za katere se smatra, da duševno niso sposobne odločati o tem. Osebe morajo biti sicer tudi starejše od 18 let, državljani Portugalske ali zakoniti prebivalci države.
Legalizacija tako ne bo zajela tudi tujcev, ki bi morebiti na Portugalskem iskali pomoč pri končanju življenja.
Vprašanje o legalizaciji evtanazije je sicer v tej močno katoliški državi povzročilo velik razkol. Zakonu je silovito nasprotoval tudi konservativni predsednik in predani vernik Marcel Rebel de Souse, poroča Guardian. Predlog zakona o evtanaziji je sicer v zadnjih treh letih parlament potrdil že štirikrat, a ga je zaradi nasprotovanja predsednika tudi vsakokrat vrnil v ustavno presojo.
Veto na prejšnje različice zakona je vložil zaradi "premalo definiranih konceptov". Dejal je tudi, da je jezik, ki se uporablja v zakonu, protisloven ter da ga je treba dodatno pojasniti. Od zakonodajalcev je zahteval tudi, naj navedejo, kdo bi potrdil, ali pacient fizično ni sposoben narediti asistiranega samomora, vendar pa zakonodajalci niso želeli spremeniti besedila.
Zdaj pa so naposled le sprejeli končno različico zakona. Zakon je bil sprejet predvsem po zaslugi socialistov, ki imajo v parlamentu absolutno večino. Od 230 poslancev jih je za zakon glasovalo 129, proti jih je bilo 81.
"Končno smo prišli do konca dolge bitke. Potrjujemo zakon, ki je bil že večkrat potrjen z veliko večino," je dejala socialistična poslanka Isabel Moreira, goreča zagovornica legalizacije evtanazije. Predsednik pa ima zdaj teden dni časa, da razglasi sprejeti zakon, ki bi tako lahko začel veljati že do jeseni.
Vprašanja, ki jih postavlja predsednik, je mogoče obravnavati z izvedbenimi odloki, je dejala vodja skrajno levega bloka Catarina Martins. Tudi Rebelo de Sousa je sicer dejal, da odobritev zakona ni povzročila ustavnih težav.
Vendar pa razprava o umiranju z medicinsko pomočjo na Portugalskem še zdaleč ni končana. Številni nasprotniki zakona so razočarani, da vprašanja niso dali na referendum. Upajo, da bo opozicija zahtevala, da ustavno sodišče ponovno preuči predlog zakona.
"Sprejetje tega zakona je bilo v primerjavi z drugimi velikimi državami razmeroma hitro," je dejal Paulo Santos, član skupine Right To Die With Dignity. Opozoril je tudi, da bi lahko veliko število zdravnikov zaradi moralnih načel nasprotovalo izvajanju evtanazije, kot so to leta 2007 že storili glede splava. "Obstaja velika verjetnost, da bo evtanazija povzročila še močnejši odpor," je dejal.
Katere države še omogočajo evtanazijo?
Kot poroča STA, je Nizozemska aprila 2002 kot prva država na svetu legalizirala aktivno evtanazijo, pri kateri zdravniki dajo smrtonosne odmerke zdravil bolnikom, ki trpijo za neozdravljivo boleznijo. Prav tako je legalizirala pomoč pri samomoru, kjer lahko bolniki prejmejo pomoč, da si prostovoljno vzamejo življenje.
Sledila ji je Belgija maja 2002, ki je sprejela evtanazijo in pomoč pri samomoru. Sosednji Luksemburg je leta 2009 dekriminaliziral evtanazijo in pomoč pri umiranju, junija 2021 pa je sledila Španija, ki je legalizirala obe praksi.
Švica, ki sicer prepoveduje evtanazijo, že desetletja dovoljuje pomoč pri samomoru, zaradi česar je postala cilj za bolnike iz vse Evrope, ki iščejo pomoč, da bi končali svoje trpljenje. Avstrija je prav tako legalizirala pomoč pri samomoru leta 2022, potem ko je tamkajšnje ustavno sodišče razsodilo, da je država kršila temeljne pravice državljanov s tem, ko je to prakso razglasila za nezakonito.
