Poročilo: voditelje Libanona opozorili na nevarnost eksplozivov v pristanišču

V Bejrutu se je danes več tisoč ljudi udeležilo shoda na prizorišču, kjer je pred tednom dni odjeknila silovita eksplozija, ki je razdejala libanonsko prestolnico. Ministrstvo za zdravje je medtem sporočilo, da je tragedija terjala 171 smrtnih žrtev.

Libanonci so na pohodu proti pristanišču nosili bele vrtnice, nekateri so bili zaviti v libanonske zastave. Na prizorišču so postavili ogromen ekran, brali so tudi imena smrtnih žrtev. Med udeleženci je bilo med drugim slišati vzklike "Naj živi Libanon".

Na območju so v spomin na mrtve doneli tudi cerkveni zvonov, medtem ko se je iz bližnje mošeje slišalo branje verzov iz Korana. Čeprav je od silovite eksplozije že en teden, se nadaljuje iskanje pogrešanih pod ruševinami. "Še vedno iščemo, vendar izgubljamo upanje," je dejal eden od reševalcev. Svojci pogrešanih jih namreč prosijo, naj skušajo najti vsaj posmrtne ostanke.

Po navedbah oblasti še vedno pogrešajo okoli 20 ljudi, za katere verjamejo, da so bili v bližini skladišča, ko je odjeknila eksplozija. Hkrati s shodom so nekateri protestniki metali kamenje v ograje in se spopadli s policijo v bližini parlamenta. Zaenkrat ne poročajo o ranjenih.

Voditelje Libanona opozorili na nevarnost eksplozivov v pristanišču

Tiskovna agencija Reuters  pa je pridobila dokumente, ki razkrivajo, da so libanonski varnostni organi opozorili na možnost pogubne eksplozije, ki je naposled (dva tedna po poročilu) res prizadela Bejrut. Umrlo je vsaj 163 ljudi, poškodovanih je bilo več kot 6000, okoli 300.000 prebivalcev libanonske prestolnice pa je ostalo brez strehe nad glavo. 

Poročilo generalnega direktorata za državno varnost o dogajanju pred eksplozijo je med drugim vključevalo tudi omembo pisma, ki sta ga prejela predsednik Michel Aoun in premier Hassan Diab 20. julija. Čeprav natančna vsebina pisma ni bila v poročilu, ki ga je pridobil Reuters, je vir znotraj direktorata dejal, da je šlo za opozorilo, da morajo biti kemikalije nemudoma umaknjene oziroma zavarovane. 

"Obstajala je nevarnost, da bi material, če bi ga ukradli, uporabili za teroristični napad. Po koncu preiskave je generalni tožilec Ghassan Oweidat pripravil končno poročilo, ki so ga posredovali vodilnim. Posvarili smo jih, da bi Bejrut v primeru eksplozije lahko bil uničen," je dejal vir, ki je sodeloval pri pripravi pisma, a ni želel biti imenovan. Iz kabineta premierja in predsednika tega niso želeli komentirati, prav tako ne v pisarni generalnega tožilca.

To opozorilo bi lahko le še dodatno podžgalo bes Libanoncev, ki že dlje časa živijo v državi, zaznamovani s korupcijo in oblastjo, ki je državo pognala na rob ekonomskega kolapsa. Eksplozija je bila kaplja čez rob, zaradi katere je Diabova vlada tudi odstopila, a bodo še vedno na čelu države do oblikovanja nove vlade. 

Obnova Bejruta naj bi stala okoli 15 milijard dolarjev (kar je okoli 12,75 milijarde evrov), država pa je že zdaj popolnoma obubožana, z dolgovi, ki presegajo 100 milijard dolarjev (okoli 85 milijard evrov).

Aoun je prejšnji teden potrdil, da je vedel za obstoj materiala in naročil varnostnim organom, naj "storijo, kar je potrebno". Dodal je, da ni odgovoren, saj ni vedel, kje ga hranijo in kako nevaren pravzaprav je. "Nimam avtoritete, da upravljam s pristaniščem. Obstaja hierarhija in vsi tisti, ki so vedeli in so za to odgovorni, bi morali narediti, kar je treba," je dejal novinarjem. 

Še vedno se poraja veliko vprašanj, zakaj je v bejrutsko pristanišče konec leta 2013 prišla tako ogromna pošiljka amonijevega nitrata, predvsem pa zakaj je material, ki se ga lahko uporabi za izdelavo bomb, tam ostal tako dolgo. Skozi leta naj bi sicer carinski in varnostni organi pristanišča neprestano opozarjali na nevarnost in pozivali sodnike, naj naročijo premik materiala dlje stran od središča mesta oziroma ga predajo vojski. Libanonska vojska naj bi zavrnila prošnjo za prevzem materiala, domnevno zato, ker ga niso potrebovali. Zavrnilo ga je tudi podjetje Lebanese Explosives, saj niso želeli zaseženega materiala, češ da imajo svoje dobavitelje. 

Januarja 2020 je sodnik naročil uradno preiskavo, potem ko so ugotovili, da je hangar številka 12, kjer je bil shranjen material, nezavarovan, prav tako pa je bila v južni steni luknja, kar je predstavljalo možnost kraje materiala. Četrtega junija so na podlagi izsledkov preiskave in navodil začeli varovati hangar, prav tako pa bi morali popraviti luknjo v steni. 

Reutersov vir iz direktorata za državno varnost je dejal, da so v pristanišču najeli ekipo sirijskih delavcev, ki pa jih ni nihče nadzoroval med delom. Iskre med varjenjem so zanetile požar, ki je zajel tudi rakete, shranjene v istem hangarju. To je povzročilo še večji požar, ko pa je temperatura presegla 210 stopinj Celzija, je material eksplodiral. 

Oblasti so okrivile odgovorne v pristanišču, ker niso nadzorovali delavcev, pa tudi zaradi hrambe raket v bližini eksplozivov. Reuters ni pridobil informacij, kaj se je zgodilo z delavci, ki so popravljali hangar. 

"Sila eksplozije je bila zmanjšana samo zato, ker je hangar obrnjen proti morju. V nasprotnem primeru bi bil uničen ves Bejrut. Krivda leži v malomarnosti, neodgovornosti in slabi presoji," je še dejal Reutersov vir.  

Eksplozijo preživel par, ki je dogajanje snemal le 600 metrov stran

Zakonski par Imad Khalil in Lina Alameh sta z balkona snemala manjši požar, ki se je začel v pristanišču. Kmalu se je ta požar razširil, nato pa je eksplodiralo. Oba sta bila poškodovana – Lina je na operacijski mizi bila tri ure, medtem ko so Imada, ki je bil huje poškodovan, morali po eksploziji prenesti v pritličje iz 10. nadstropja. Za nosila so uporabili kar vrata. 

Na posnetku je razvidno, kako Lina svojega moža poziva, naj pride noter, a preden ga je uspela prepričati, ju je eksplozija že vrgla v zrak. Oba sta padla v nezavest, Imad pa je bil po vsem svojem telesu porezan s steklom, prav tako je močno krvavel.