Ob objavi poročila Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave Sipri je vodilni raziskovalec Pieter D. Wezeman opozoril, da gre za "majhno zmanjšanje" na svetovni ravni, za katerim se skrivajo "velike razlike med regionalnimi trendi". Kot zaskrbljujoče je izpostavil predvsem naraščajoče oziroma vztrajno visoke stopnje uvoza orožja na območja, kot so Evropa, Vzhodna Azija, Oceanija in Bližnji vzhod. V Evropi se je uvoz v minulih petih letih povečal za kar 19 odstotkov.
Izvoz orožja iz ZDA, največje izvoznice na svetu, se je v minulih petih letih povečal za 14 odstotkov, s čimer se je njegov delež v svetovni trgovini z orožjem povečal z 32 na 39 odstotkov. Po drugi strani se je izvoz orožja iz Rusije, druge največje izvoznice na svetu, v tem obdobju skrčil za 26 odstotkov in zdaj predstavlja 19 odstotkov vseh večjih orožarskih poslov na svetu. Wezeman napoveduje, da se bo ta delež zaradi vse večje mednarodne osamitve Rusije še zmanjševal.
Med drugim se je za slabo petino zmanjšal izvoz orožja iz Nemčije, ki kljub temu ostaja peta največja izvoznica na svetu. Na tretjem mestu je z okoli 11-odstotnim deležem Francija, na četrtem pa s slabimi petimi odstotki Kitajska. Slednja je sicer zdaj že skoraj popolnoma neodvisna od uvoza ruskega orožja.
Evropski delež v globalni trgovini z orožjem se je sicer v minulih petih letih povečal z deset na 13 odstotkov in bo še naraščal. Kot je namreč izpostavil Wezeman, predstavlja "resno poslabšanje odnosov med večino evropskih držav in Rusijo pomembno gonilo rasti uvoza orožja v Evropo, še posebej za države, ki ne morejo izpolniti vseh zahtev s svojimi nacionalnimi orožarskimi industrijami". "Povečali bomo naše vojaške izdatke, ne le za malo, ampak za veliko. Potrebujemo novo orožje in velik del ga bo prišlo iz uvoza," je dejal. Kot je pojasnil, bo šlo večinoma za uvoz iz drugih evropskih držav in ZDA.
Spomnil je, da so povečanje obrambnih proračunov spričo ruske invazije na Ukrajino med drugim že napovedale Nemčija, Danska in Švedska. Večinoma nameravajo povečati število lovcev, kot so ameriški F-35, raket, topništva in drugega težkega orožja. "Večina teh stvari pa traja. Izpeljati je treba postopke, se odločiti, naročiti, proizvesti. To ponavadi traja vsaj nekaj let," je pojasnil, a tudi spomnil, da se je ta trend začel že leta 2014 z rusko aneksijo ukrajinskega polotoka Krim, učinki tega pa so zares vidni šele zdaj.
Največji uvozni regiji medtem ostajata Azija in Oceanija, kjer poteka kar 43 odstotkov vseh orožarskih transferjev in se nahaja šest največjih uvoznic orožja na svetu: Indija, Avstralija, Kitajska, Južna Koreja, Pakistan in Japonska. Skupno se je uvoz orožja v Azijo in Oceanijo v letih 2017–2021 zmanjšal za pet odstotkov, a se je obenem uvoz v Vzhodno Azijo oziroma v Oceanijo povečal za 20 oziroma 59 odstotkov, kažejo podatki Siprija. Vzrok za to so predvsem napetosti v odnosih tamkajšnjih držav s Kitajsko. Uvoz na Bližnji vzhod, ki je s skoraj tretjinskim deležem drugi največji orožarski trg na svetu, se je povečal za tri odstotke, zaradi trenutno visokih cen nafte, ki pomenijo večje prihodke za države v tej regiji, pa bo verjetno naraščal še naprej.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.